Sirskim vladnim silam, v katerih prevladujejo suniti, je v torek dopoldne uspelo vstopiti v mesto Suvajda, ki leži čisto na jugu Sirije in ima okoli 100.000 prebivalcev, večinoma druzov, potem ko so verski in posvetni voditelji druzov pozvali oborožene skupine svoje versko-etnične skupnosti, naj se ne upirajo in naj predajo orožje.

Sirski obrambni minister Murhaf Abu Kasra, nekdanji vojaški poveljnik sunitskih upornikov, ki so bili nekoč blizu Al Kaidi, je pozval prebivalce Suvajde, naj »ostanejo doma in naj ga obvestijo o gibanju nezakonitih skupin«. Kmalu zatem je sporočil, da je prišlo »popolnega premirja po sklenjenem sporazumu z veljaki in dostojanstveniki mesta«. A je dodal, da bodo vladne sile, ki prečesavajo Suvajdo, »odgovorile na vsako streljanje«. Sirski observatorij za človekove pravice pa poroča, da so vladne sile samo v eni od gostiln v Suvajdi ubile 12 druzov.

Vladne tanke v Suvajdi so po razglasitvi premirja bombardirala letala izraelske vojske, ki so že v ponedeljek napadla vladne sile. »Gre za opozorilo sirskemu režimu, da ne bomo dovolili, da se sirskim druzom zgodi kaj slabega,« je izjavil izraelski obrambni minister Israel Kac. Druzi, ki podpirajo Palestince, zavračajo to izraelsko podporo. Najbrž izraelska vojska napada predvsem zato, ker hoče doseči demilitarizacijo obmejnega območja znotraj Sirije.

Bojazni verskih in etničnih manjšin

Do posredovanja vladne vojske je prišlo v nedeljo, ko so sunitski pastirski beduini, ki so na cesti do Suvajde postavili zapore, ugrabili in oropali trgovca z zelenjavo, ki je druz. Že aprila in maja je prihajalo do spopadov med vladno vojsko in druzi. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je v zadnjih dveh dneh v spopadih umrlo 99 ljudi, od tega 60 druzov, večinoma pripadnikov oboroženih skupin, 18 beduinov, 18 sirskih vojakov, pri treh truplih pa ni znano, za koga gre.

Ta medetnični in medverski spopad kaže, kako napete so razmere v Siriji po padcu tiranskega režima Bašarja Al Asada decembra 2024. Verske in etnične manjšine se zdaj bojijo, da bodo večinski suniti vladali nasilno, potem ko so marca vladne sile ubile več kot 1300 alavitov, ki jim pripada Asad. Sicer v Siriji arabski suniti predstavljajo okoli 60 odstotkov prebivalcev, kurdski suniti 10 odstotkov in turkmenski nekako 4 odstotke, šiitov in pripadnikov njim bližnjih ločin alavitov ter ismailcev je okoli 13 odstotkov, kristjanov 10 odstotkov in druzov 3 odstotke prebivalcev.

Izraelske namere

V regiji Suvajda živi okoli 300.000 druzov, v vsej Siriji menda 700.000, od tega četrt milijona na območju Damaska. V Libanonu je pripadnikov te versko-etnične manjšine 300.000, v Izraelu pa 152.000. Že od aprila judovska država občasno napada Sirijo, da bi, kot trdijo Izraelci, branila druze. Morda se hoče Izrael, ki ima od leta 1967 v svojih rokah sirsko planoto Golan, v primeru zaostritve medverskega in medetničnega konflikta še dodatno razširiti na sirsko ozemlje.

Čeprav druzi izvirajo iz šiitske ločine ismailcev, se nimajo za muslimane. Vsekakor je njihova vera nekakšna sinteza islama in krščanstva. So pa Arabci.

Med državljansko vojno v zadnjih 14 letih je prihajalo do napetosti in konfliktov tudi med samimi druzi, ker so nekateri podpirali Asada, drugi pa sunitske upornike. Asad je leta 2014 ustanovil brigado druzov z imenom Al Džabal, z nalogo, da brani druze pred sunitskimi uporniki na območju Suvajde in obračuna s tistimi druzi, ki so bili proti Asadu. A lani se je brigada Al Džabal pridružila sunitom v boju proti Asadu in odigrala pomembno vlogo pri njegovem padcu. 

Priporočamo