Danes v Namibiji prvič poteka dan spomina na genocid, ki ga je zagrešila cesarska Nemčija na območju današnje Namibije v začetku 20. stoletja. V Nemčiji so ga za genocid prvič poimenovali šele leta 2004, dokončno pa je bil priznan z meddržavno nemško-namibijsko deklaracijo, ki so jo sklenili leta 2024. Vendar ta zaradi sodnih postopkov v Namibiji še ni dokončno potrjena. Pot do prve obeležitve genocida je bila dolga tako zaradi dolgoletnih pogajanj o razreševanju vprašanj preteklosti med Nemčijo in Namibijo kot tudi zaradi različnih pogledov na ta pogajanja znotraj Namibije.
Smrt v puščavi in koncentracijskih taboriščih
Nekdanja kolonialna sila je nad območjem današnje Namibije s trdo roko vladala med leti 1884 in 1915. Nemški kolonizatorji so med letoma 1904 in 1908 v takratni Nemški jugozahodni Afriki – današnji Namibiji – zagrešili genocid nad lokalnim prebivalstvom plemen Herero in Nama. Pokol nad obema ljudstvoma se je začel, ko sta plemeni sprožili vstajo proti nemškim kolonialistom, ki so jima jemali zemljo in živino. Pri tem je bilo na območju Okahandje ubitih več kot 100 nemških naseljencev.
Sledil je strahovit odziv kolonialnih sil, ki so ljudi množično izgnali v puščavo, kjer so umrli zaradi dehidracije. Vzpostavili so tudi koncentracijska taborišča, kjer jih je večina umrla zaradi bolezni in izčrpanosti. V prvem genocidu 20. stoletja, še preden so nemški nacisti izvedli holokavst, je bilo ubitih med 24.000 in 100.000 Hererov ter 10.000 pripadnikov plemena Namov. Skupaj so kolonialisti ubili okoli 80 odstotkov pripadnikov plemena Nama in polovico pripadnikov plemena Herero.
Sprememba odnosa Nemčije do genocida
Prva je besedo genocid leta 2004 uporabila ministrica Heidemarie Wieczorek-Zeul, vendar vlada kanclerja Gerharda Schröderja takrat še ni bila pripravljena na takšno poimenovanje. Šele s pristankom na pogajanja o ureditvi vprašanj preteklosti, ki so se začela leta 2015 in so trajala dolgih devet let, se je nemški odnos do genocida v Namibiji spremenil tudi na ravni vlade.
Današnji dan v Namibiji bo zaznamovan z minuto molka pred parlamentom v Windhoeku, kjer bodo prižgali tudi sveče v spomin žrtvam genocida. Izbira dneva spomina na genocid je sicer v Namibiji povzročila precej razprav o njegovi primernosti. Vlada ga je izbrala, ker je na ta dan leta 1907 Nemčija po naraščajočih mednarodnih kritikah zaprla koncentracijska taborišča v Nemški jugozahodni Afriki. Toda pri ljudstvih Herero in Nama opozarjajo, da se je morija nadaljevala tudi po zaprtju koncentracijskih taborišč. Vrstijo se tudi kritike na račun predsednika glede izbire govorcev na komemoraciji.
Dolga pot do sprave
Kljub vsemu temu so se odnosi med Namibijo in Nemčijo spremenili. Leta 2021 so dosegli dogovor, da Nemčija prizna genocid kolonizatorjev, Namibija pa naj bi prejela skoraj 1,1 milijarde evrov razvojne pomoči v obdobju tridesetih let. Te razvojne pomoči v besedilu niso omenili kot reparacije, zaradi česar je v Namibiji prišlo do nasprotovanj, dogovor pa ni bil dokončno sprejet. Šele tri leta pozneje so v obnovljenih pogajanjih dosegli novo skupno izjavo, ki pa še tudi ni pomenila konca spravnega procesa.
Nemčija je v izjavi priznala »gnusna grozodejstva« in jih poimenovala za genocid. Sprejela je tudi moralno, zgodovinsko in politično obveznost za opravičilo, namibijska vlada in ljudstvo pa sta ga sprejela. V besedilu se je znašla tudi beseda reparacije, Nemčija pa je k razvojni pomoči dodala še 50 milijonov evrov za projekte sprave, spomina, raziskav in izobraževanja.
Razlogi za nepotrditev sporazuma
Toda tudi ta spremenjeni dogovor iz leta 2024 v Namibiji še niso potrdili, saj se ljudstvi Herero in Nama počutita izključeni iz dogovarjanja. Na sodišču v Namibiji sta začeli postopek proti dogovoru, sodišče pa še ni razsodilo.
