Na Hrvaškem bodo v nedeljo potekale lokalne volitve, in sicer v 555 enotah lokalne in regionalne samouprave. V več kot petini od teh je zmagovalec že znan, saj je v 119 občinah in mestih na volilnih listih zgolj eno ime. Ti kandidati potrebujejo za odpiranje penine zgolj en glas več, kot bo neveljavnih glasovnic. V 112 primerih gre za vodje občin, medtem ko so aktualni župani brez protikandidatov v sedmih mestih, večinoma majhnih, kar znova odpira vprašanje administrativne reforme in potrebe po tolikšnem številu enot lokalne samouprave, ki so velikokrat le nagrada za lokalne strankarske aktiviste. Za premierja Andreja Plenkovića so sicer »del identitete sodobne Hrvaške«.
En ali dva kroga v Zagrebu?
Najbolj so pod drobnogledom velika hrvaška mesta, v katerih vladajoča HDZ že leta nima veliko uspeha. Zagrebški župan Tomislav Tomašević iz levičarsko-zelene platforme Zmoremo!, ki ga podpira tudi SDP, pričakuje zmago v prvem krogu, a so zadnje javnomnenjske raziskave pokazale, da ima nekaj manj kot 40 odstotkov podpore, kar je delno posledica kazenskih ovadb in aretacij ljudi, povezanih z mestno upravo, v dneh pred volitvam. Tudi Tomašević je pričal pred preiskovalci zaradi afere Hipodrom, v kateri naj bi mesto za skoraj dva milijona evrov preplačalo storitve varnostnikov. Župan obtožbe zavrača in je prepričan, da so policijski in pravosodni postopki posledica političnih pritiskov, ki da jih namenoma pred volitvami izvaja s HDZ tesno povezani državni tožilec Ivan Turudić.
Župan se ni hotel udeležiti niti predvolilnih soočenj, ker meni, da volilna kampanja njegovih nasprotnikov temelji zgolj na njegovem blatenju in obrekovanju. V Zagrebu je tako najbolj negotovo, kdo se bo pomeril s Tomaševićem v drugem krogu, če ta bo. Tekma poteka med šefom zagrebškega HDZ Mislavom Hermanom in neodvisno saborsko poslanko Marijo Selak Raspudić, ki na letošnjih predsedniških volitvah ni prišla v drugi krog. Tudi v tej tekmi ne manjka nizkih udarcev z obeh strani, oba kandidata pa imata manj kot 15 odstotkov podpore.
SDP odrekla podporo svojemu županu
Tudi v drugem največjem hrvaškem mestu se zmaga obeta aktualnemu županu, predsedniku liberalne stranke Center Ivici Puljaku, ki ima po zadnjih anketah nekaj več kot 31-odstotno podporo ali za osem odstotkov več kot prvi zasledovalec Tomislav Šuto (HDZ), ki je pri 24 odstotkih. Tretji je nekdanji župan in kontroverzni podjetnik Željko Kerum s 13 odstotki podpore. Tudi v Splitu se kandidati z levice in desnice šopirijo z medsebojnimi kazenskimi ovadbami in različnimi obtožbami.
Na Reki poteka »bratomorna vojna« med kandidatko SDP Sandro Krpan in aktualnim županom Markom Filipovićem, bivšim članom SDP, ki zdaj nastopa kot neodvisni kandidat, ker so se v stranki odločili, da podprejo Krpanovo. V tekmi za drugi krog Filipoviću diha za vrat neodvisna kandidatka Iva Rinčić. V vseh treh največjih mestih naj bi sicer župani poslej imeli manj svojih članov v mestnem svetu kot doslej.
Ideje v ozadju, v ospredju obtožbe
Edino večje hrvaško mesto, v katerem bo HDZ zagotovo obdržala župana, je Osijek, medtem ko se ji županski stolček maje v Zadru, ki je v rokah HDZ od leta 1990. Kot vselej nosi simboliko Vukovar, ki je tudi poslednje oporišče vladne skrajno desne stranke Domovinsko gibanje (DP), ki se je po lanskih parlamentarnih volitvah razkrojila in na nacionalni ravni uživa podporo komaj dveh odstotkov anketirancev. Njihovega kandidata, širši javnosti malo znanega dosedanjega podžupana Domagoja Bilića, podpira tudi HDZ, največji protikandidati pa prihajajo s skrajne desnice, tudi iz vrst donedavnih partnerjev in članov DP.
Zdi se, da letošnjo kampanjo posebej zaznamujejo kazenske ovadbe in spini namesto idej in programov, ki bodo verjetno bolj v ospredju v drugem krogu 1. junija. Predvolilne umazanije so tudi posledica ocen, da ni mogoče dobro tekmovati s predstavitvijo projektov in rešitev, ker so lokalne uprave praviloma vezane na evropske projekte in bruseljski denar, ki jih po svoje narekuje vlada. HDZ je s svojim sloganom Nacionalna moč, lokalna vizija najbolj ponazorila to dejstvo. Sicer pa niti domnevno pomanjkanje poštenosti ni nujno ovira, kar dokazujejo kandidati z več obtožnicami in obsodbami, kot sta Josipa Pleslić, znana iz afere Vetrne elektrarne, ki želi znova biti kninska županja, in Branimir Glavaš, ki je bil nepravnomočno obsojen za vojne zločine in bi se rad vrnil na čelo osiješko-baranjske županije.
