Kljub temu da so volitve že v nedeljo, je Biya svojo kampanjo za novi sedemletni mandat začel šele minuli torek z nastopom pred množico podpornikov v kraju Maroua na severu države. Gre za eno najrevnejših regij v Kamerunu, ki je bila v zadnjem desetletju in pol večkrat tarča uporniške skupine Boko Haram, ki se je v Kamerun razširila iz sosednje Nigerije.
Biya je preživel vse druge afriške voditelje, a visoka starost in vse šibkejše zdravje vseeno postavljata njegov vpliv v državi pod vprašaj. V zadnjem času je bil dalj časa odsoten iz države zaradi zdravljenja v Švici.
Njegovo vladavino tako zdaj zaznamujejo predvsem politična stagnacija, nazadovanje demokracije in vseprisotna korupcija vladajočih struktur. Represivni ukrepi države namreč prikrivajo še naprej tleče napetosti med francosko govorečo večino in pogosto zatirano angleško govorečo manjšino na zahodu države.
V enem od redkih javnih nastopov je Biya poudaril potrebo po gospodarskih priložnostih in varnosti.
Njegove obljube so vključevale tudi širitev državnega cestnega omrežja, izboljšanje socialnih storitev in krepitev lokalnih varnostnih sil za boj proti ekstremističnim grožnjam. Obljubil je tudi večje vključevanje žensk na vodilne položaje.
Opozicijska kandidata Bello Bouba Maigari in Issa Tchiroma Bakary, oba nekdanja Biyeva zaveznika, ohranjata nekaj podpore, vendar jima močno ukoreninjena mreža vladajoče stranke pušča malo možnosti za konkurenčen nastop v celotni državi.
Biya se tako lahko nadeja, da bo, če bo takrat še živ, predsednik Kameruna ostal vse do leta 2032.
