Konferenca o podnebnih spremembah COP27 se je v egiptovskem letovišču začela 6. novembra, doslej pa so bile že zaključene nekatere točke dnevnega reda, predvsem tiste bolj tehnične narave ali pa tiste, ki se nanašajo na poročanje o izvajanju, je na današnji novinarski konferenci prek videopovezave povedala glavna slovenska podnebna pogajalka.
»Ostajajo pa odprte vse politično najbolj izpostavljene teme,« je dodala ter med drugim omenila delovni program za blaženje podnebnih sprememb, področje prilagajanja podnebnim spremembam ter izgube in škode.
V začetku tega tedna so se predstavnikom približno 200 sodelujočih držav pridružili pristojni ministri, ki bodo s političnega vidika usmerjali nadaljnja pogajanja. Vzporedno se nadaljujejo tudi pogajanja na tehnični ravni, prav tako neformalna usklajevanja, ki jih vodi egiptovsko predsedstvo konference.
»Zavedamo se, da bo treba okrepiti nacionalne ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov kot tudi uskladiti dolgoročne podnebne strategije s cilji pariškega sporazuma,« je zatrdila Kobilškova. Ključnega pomena pri tem pa se ji zdi, da svoje ukrepe okrepijo tiste države, ki največ prispevajo k izpustom na svetovni ravni.
EU pri tem po njeni oceni opravlja svojo domačo nalogo. Spomnila je na ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 ter ponovno poudarila zavezo držav članic povezave, da kljub vojni v Ukrajini in energetski krizi ostanejo trdno zavezane svojim podnebnim ciljem. »Trenutne geopolitične okoliščine namreč vidimo kot priložnost za hitrejši prehod, kar se že kaže v povečanih investicijah za obnovljive vire energije,« je povedala.
Na potrebo po ukrepanju je navzoče med drugim spomnila ena od današnjih okroglih miz, ki so jih organizirali v okviru konference. Predstavili so zadnja znanstvena poročila, ki kažejo, da smo na poti segrevanja ozračja za 2,1 oz. celo 2,9 stopnje Celzija ob predpostavki, da bodo uresničeni zastavljeni cilji. »To pomeni, da smo precej daleč od cilja 1,5 stopnje Celzija,« je obžalovala Kobilškova.
Pripravili so tudi ministrsko okroglo mizo na temo naslednjega kolektivnega finančnega cilja po letu 2025, ki je ena izmed pomembnih tem letošnje konference. Države se strinjajo, da bo za potrebne podnebne ukrepe držav v razvoju potrebna mobilizacija ogromno finančnih virov, za kar samo javna sredstva ne bodo zadoščala. Zato se ji zdi pomembno sodelovanje z zasebnimi akterji in tudi mednarodnimi razvojnimi bankami.
Preden se bo konferenca ta petek, 18. novembra, končala, bo treba pripraviti zaključni dokument s ključnimi političnimi sporočili in usmeritvami. »Kot EU si bomo prizadevali predvsem za ambiciozen jezik glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v tem kritičnem desetletju in ustrezne posodobitve nacionalno določenih prispevkov,« je povedala.
Slovenija ta prizadevanja podpira, še posebej pa se trudi, da se v krovne sklepe vnese elemente človekovih pravic. Konkretno je glavna slovenska pogajalka navedla vključitev reference na človekovo pravico do zdravega, čistega in trajnostnega okolja, Slovenija namreč meni, da je treba tudi v okviru mednarodnih podnebnih pogajanj jasno izraziti povezavo med podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami na eni strani ter polno implementacijo človekovih pravic na drugi strani.
