Za ta najdražji jugoslovanski projekt so namenili milijarde dolarjev. Zasnovali so ga tako, da je lahko pod streho sprejel kar 120 letal s posadkami ter vse potrebno orožje, gorivo, hrano in zdravila. Podzemno letališče je imelo svoj vir električne energije in izvir pitne vode, zato bi lahko vojaki v njem preživeli ves mesec – četudi popolnoma odrezani od sveta.
Gre za pravo trdnjavo, saj je bil kompleks tako utrjen, da mu ne bi prišel do živega niti napad z jedrsko bombo.
Leta 1992, med hrvaško osamosvojitveno vojno, so se pripadniki Jugoslovanske ljudske armade odločili podzemni kompleks razdejati. 56 ton eksploziva je streslo celoten Bihać, na območju pa so se pojavili apokaliptični prizori plamenov in dima. Ostal je le kup betona, obdan z minskimi polji.
Teorije zarote in nevarnosti
Željava še danes buri duhove, okoli inženirskega podviga se namreč vedno znova splete neskončno mitov in teorij zarote. Eno so razpihali v dokumentarnem filmu Žige Virca z naslovom Houston, imamo problem!. V njem so skušali razvozlati ozadje govoric, da je Tito Američanom prodal jugoslovanski vesoljski program, ki naj bi ga v tajnosti razvijali prav v podzemlju Željave, in to še preden so Američani poslali prvega človeka na Luno. Pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so zgodbo odločno zanikali in jo označili za absurdno.
