Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo jutri v Beli hiši na pogovorih pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Beseda bo tekla o nadaljnji ameriški pomoči Ukrajini, med drugim o dobavi manevrirnih raket dolgega dosega tomahawk, pred čimer je že svarila Rusija, saj naj bi te dobave predstavljale povsem novo obliko eskalacije konflikta. Ukrajinska stran morebitno dobavo raket razume kot stopnjevanje pritiska na Rusijo, da bi zaradi okrepljenega ukrajinskega položaja na bojišču bila prisiljena privoliti v mirovni sporazum z Ukrajino. Ali bo ameriški predsednik dejansko odobril nakup tomahawkov za Ukrajino, še ni znano. Vendarle se špekulira, da se k temu močno nagiba.
Po ocenah Centra za novo ameriško varnost bi ameriška administracija ukrajinski vladi vendarle dobavila le omejeno število manevrirnih raket tomahawk, ki imajo doseg 2500 kilometrov. Omenja se 20 do 50 raket. Z njimi naj bi ukrajinska vojska dopolnila zmogljivosti brezpilotnikov in raket dolgega dosega iz lastnega razvoja. Ukrajinska vojska bi dobila možnost zadeti cilje zelo globoko v ruskem zaledju.
Nova krepitev obrambnega sodelovanja
Zelenski bo v ZDA pripotoval po srečanju obrambnih ministrov Nata, na katerem je Ukrajina dobila zagotovila za nadaljnjo podporo zavezništva. Prav tako se je z več napovedmi obrambnih ministrov spet potrdilo, da Evropa za lastno varnost poskuša poskrbeti sama. Nemčija je v poljsko vojaško letalsko oporišče Malbork napotila več lovcev eurofighter, da bi bolje zaščitila vzhodne članice Nata.
Francija in Nemčija sta prav tako podpisali dogovor za vzpostavitev sistema zgodnjega satelitskega opozarjanja na morebiti izstreljene rakete. Povrh tega je Nemčija napovedala, da bo v prihodnjih letih za vse vrste dronov namenila deset milijard evrov. Po nizu vdorov ruskih dronov, letal in nazadnje še nekaj vojakov v Estoniji je imel nemški obrambni minister Boris Pistorius za Moskvo jasno sporočilo: »Ko Putin preizkuša naše meje, naj bo na Poljskem, v Estoniji ali drugje, se odzovemo odločno, hitro in učinkovito.«
Preizkušanje novih sistemov
Druga pomembna tema zasedanja je bila, kako vzpostaviti obrambo proti dronom v Evropi po več incidentih, ko so ruski droni vstopili v evropski zračni prostor, v več državah na severu zavezništva pa so se ob letališčih in vojaških objektih pojavili tudi droni neznanega izvora. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je sporočil, da zavezništvo v operaciji zaščite vzhodnega krila preizkuša nove obrambne sisteme, ki odkrijejo in uničijo grožnje v zračnem prostoru. Kakšni so ti sistemi, ni pojasnil, je pa bilo razumeti, da ne gre za potencialno prestrezanje dronov z lovci.
Rutte je še poudaril, da si Nato in Evropska unija skupaj prizadevata vzpostaviti »protidronski zid«, ki bi države članice zaščitil pred vdori dronov. Organizaciji se bosta pri tem projektu dopolnjevali, je zagotovil. Nato bo zagotavljal zmogljivosti na vojaškem področju, EU pa bo z mehko močjo notranjega trga združevala obrambno industrijo in skrbela za financiranje, je sporočil generalni sekretar Nata.
Do okrepljenega sodelovanja glede protidronskega zidu prihaja pred prihodnjim zasedanjem evropskega sveta konec oktobra. Tam naj bi evropski voditelji razmisleke o nadaljnji pomoči Ukrajini in obrambno-varnostnih vprašanjih iz neformalnega köbenhavnskega vrha pretvorili v konkretne odločitve.
