Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na četrtkovo zasedanje varnostnega kabineta prišel odločen, da podpre zasedbo Gaze. Tako namerava v svoji »vojni brez konca« doseči osvoboditev dvajsetih še živih talcev od skupno 50, kolikor jih je še v Gazi. Čeprav mu je nasprotoval šef generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir, je Netanjahu želel nadaljevanje in stopnjevanje napadov na Gazo.
Še preden so ministri varnostnega kabineta odobrili okrepitev napadov, je Netanjahu zagotovil, da bo Izrael prevzel popoln nadzor nad Gazo, a je ne bo obdržal. Načrtom pripojitve Gaze Izraelu naj bi nasprotovala Trumpova administracija. »Ne želimo je obdržati. Želimo imeti varnostno območje. Ne želimo je upravljati. Nočemo biti tam kot upravni organ. Želimo jo predati arabskim silam, ki jo bodo ustrezno upravljale in nas ne bodo ogrožale,« je Netanjahu napovedal ohranjanje izraelskega nadzora v Gazi, vse dokler v enklavi ne bo vzpostavljena vladavina brez Hamasa.
Razgreto politično ozračje
Vojska je varnostnemu kabinetu predložila več opcij okrepitve napadov na Gazo. Alternativni predlogi popolni zasedbi so govorili o postopni krepitvi napadov na posamezne dele Gaze in okrepljene zračne napade. Medtem ko sta vojska in politika razpravljali v smeri krepitve napadov, je večinsko javno mnenje v Izraelu naklonjeno končanju vojne. Okrepitvi napadov na Gazo močno nasprotujejo v združenju svojcev zajetih talcev, kjer ocenjujejo, da bi bila tako njihova življenja še bolj ogrožena. Simbolično so se svojci s svojo flotiljo bark v četrtek odpravili do morskih mej Gaze, na ulicah mest pa so Izraelci na protestih vnovič zahtevali konec vojne.
Toda pritiski niso zalegli. Že pred odločanjem varnostnega kabineta so se pogledi med politiko in vojsko glede nadaljnjega ravnanja razhajali. Čeprav so v vojski že lep čas trdili, da so večino zadanih si ciljev v Gazi izpolnili, se je Netanjahu skupaj s skrajno desnimi strankami svoje koalicije zavzemal za okupacijo Gaze. Načelnik generalštaba Zamir je nasprotno ocenjeval, da bi bila ponovna okupacija Gaze napaka, tudi zato, ker je vojska po dolgih bojih že na robu svojih zmogljivosti. V razgreto ozračje med premierjem in načelnikom generalštaba je nato posegel še obrambni minister Israel Katz, ki je zatrdil, da bo vojska profesionalno izpolnila vsakršen ukaz, ki ji ga bo dalo politično vodstvo.
Previdna omemba genocida
Pritisk na Izrael se je krepil tudi v mednarodni skupnosti. Prvič je kateri koli član evropske komisije dogajanje v Gazi opisal za genocid, čeprav še vedno zelo diplomatsko. Podpredsednica komisije Teresa Ribiera je dejala, da je vojna v Gazi »zelo podobna genocidu«. »Če ne gre za genocid, je dogajanje zelo podobno njegovi definiciji. Priča smo napadanju konkretnega prebivalstva, njegovemu ubijanju in obsojanju na smrt zaradi lakote,« je dogajanje v Gazi v diplomatski celofan zavila Ribierova. V evropski komisiji ugotavljajo, da je Izrael nekoliko izboljšal dostop do humanitarne pomoči, a je to še vedno nezadostno.
