Danes končano dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov Nata v Bruslju je minilo v znamenju odziva na ruske raketne napade na Ukrajino, v ospredju pa je bila tokrat Nemčija. Najprej je Berlin sporočil, da bo uslišal Kijev in mu takoj, torej prej kot je bilo predvideno, poslal prvega od štirih sistemov protiraketne obrambe iris-T. Sestavljajo ga tri enote: radar, vozilo brez posadke z osmimi raketami zemlja-zrak ter ločeni mobilni center za upravljanje sistema. Sistem lahko sestreli rakete na višini do 20 kilometrov in oddaljenosti do 40 kilometrov. »Pred ruskimi napadi lahko zaščiti večje mesto,« je dejal kancler Olaf Scholz. V Ukrajini so odločitev Nemčije toplo pozdravili, svoje pošiljke Ukrajini pa je napovedalo tudi več drugih držav.
Protiraketni ščit tudi
nad Slovenijo
Nemčija je bila na čelu še enega očitnega odziva na raketiranje Ukrajine. Na njeno pobudo je še štirinajst držav, tudi Slovenija, podpisalo pismo o nameri vzpostavitve skupne zračne in protiraketne obrambe. Pobudi so nadeli ime Zaščita evropskega neba, bila naj bi bila večplastna (proti različnim raketam) in verjetno iz več različnih sistemov na več lokacijah. Največ se je danes omenjalo arrow 3 izraelsko-ameriške izdelave, ameriške patriote in že omenjene nemške iris T. O ceni in lokacijah sistema še niso govorili. Obrambni minister Marjan Šarec je dejal, da bo skupni nastop cenejši, da pa vsekakor mora tudi Slovenija zaščititi svoje nebo, saj da je dejstvo, da »smo na tem področju obtičali s sovjetsko tehniko«.
K pobudi so pristopile še Belgija, Nizozemska, Velika Britanija, Estonija, Litva, Latvija, Češka, Madžarska, Slovaška, Bolgarija, Romunija, Norveška in Finska. Opazno je odsotna Poljska, ki je sporočila, da ima v načrtu lasten obrambni sistem. Pobudo je sicer dal Scholz konec avgusta v govoru v Pragi. Zveza Nato že ima protiraketni ščit v Evropi, ki je bil prvotno mišljen za prestrezanje iranskih ali severnokorejskih raket.
Šarec je v Bruslju z nemško kolegico Christine Lambrecht podpisal deklaracijo o krepitvi dvostranskega sodelovanja, kar bo vključevalo tudi opremljanje vojsk, razvoj zmogljivosti, vojaške vaje ter misije in operacije.
Presenetljivo nič o pogovorih
Rusija je danes nadaljevala raketne napade na ukrajinska mesta od regije Lviv na zahodu do Mikolajeva na jugu. Pri Kijevu so zadeli pomembno infrastrukturo, tamkajšnji guverner trdi, da z dronom iranske izdelave. Na jugu, v regiji Herson, eni od štirih, katerih aneksijo je razglasila Rusija, so lokalne proruske oblasti pozvale prebivalce k evakuaciji ob napredovanju ukrajinske vojske.
Rusija je v zadnjih dneh nekajkrat tudi odkrito nakazala, da je pripravljena na pogovore. V Kremlju so pred današnjim srečanjem predsednika Vladimirja Putina s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom ob robu konference v Kazahstanu napovedovali, da bo Ankara predlagala takšne pogovore, turški viri pa so navajali tudi datum in kraj: 25. novembra v Carigradu. Turčija, članica Nata, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji, se je doslej poskušala umestiti kot mirovna posrednica in je bila tudi udeležena pri doseganju dogovora o izvozu ukrajinskega žita. Tako je bilo presenečenje, ko so iz Kremlja sporočili, da se predsednika o reševanju konflikta sploh nista pogovarjala.
Generalna skupščina pa je v sredo sprejela deklaracijo s pozivom proti priznanju ruske aneksije ukrajinskih regij. Za resolucijo je glasovalo 143 držav članic OZN, med njimi Srbija, vzdržalo se jih je 35 (19 afriških držav pa tudi Indija, Kitajska, Pakistan), proti jih je bilo pet (Rusija, Belorusija, Sirija, Severna Koreja in Nikaragva).
