Ruski predsednik Vladimir Putin predlaga neposredna pogajanja z Ukrajino o trajnem miru, ki naj bi se »brez pogojevanja« začela v četrtek v Carigradu. S tem se je odzval na zahtevo zahodnih držav, pri čemer je odločilen pritisk ZDA, naj Rusija odobri enomesečno premirje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil Putinov predlog in izrazil pripravljenost na pogajanja, a je ob tem dodal: »Pričakujemo, da bo Rusija privolila v popolno in trajno premirje, ki naj bi začelo veljati jutri, 12. maja.«
Nespremenjena enačba v Moskvi
A očitno Putin premirje še vedno pogojuje z dogovorom o delitvi ozemelj. Zelenski pa zahteva obratno pot: premirje kot pogoj za začetek pogajanj o trajnem miru, to je zlasti o tem, kaj bo s petino ukrajinskega ozemlja, ki ga je osvojila ruska vojska.
Putin je na dan zmage nad nacizmom 9. maja in ob veliki vojaški paradi v Moskvi obljubljal tridnevno premirje, a tega očitno ni bilo. Sicer ruska vojska v Ukrajini še vedno zelo malo napreduje ali sploh ne. Po osmih mesecih silovitih napadov ji denimo še vedno ni uspelo zavzeti strateško pomembnega mesta Pokrovsk. Putin pa menda še vedno upa v odločilno zmago. Vojna mu ustreza tudi zato, ker se mu – ob več sto tisoč mrtvih ruskih vojakih za nekaj sto kvadratnih kilometrov osvojenega ozemlja v zadnjih dveh letih – (še) ni treba zagovarjati. Poleg tega vojaška industrija znižuje brezposelnost, vojna pa je tudi opravičilo za represijo in izolacijo od Zahoda.
Putin pod pritiskom
Ruski predsednik Putin je prišel na dan z omenjeno mirovno pobudo, ker se mora nekako odzvati na zahtevo ameriškega predsednika, naj sprejme enomesečno premirje. Ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ves čas obljublja konec te vojne in ki bi rad prišel v zgodovino z zaslugami za mir v Ukrajini, ne sme ponižati. Mora mu vsaj na videz omogočiti zunanjepolitični uspeh. Sicer bo Putin zamudil enkratno priložnost za zavezništvo z ZDA, ki mu jo ponuja Trump. Zaradi ruskega zavračanja mirovnih pobud pa bi nepredvidljivi Trump lahko povečal pomoč Ukrajini in preprečil ruski izvoz nafte.
Dejansko ZDA odločajo o ukrajinski vojni. Le ZDA lahko odločilno pomagajo Ukrajini ali ji odločilno škodijo s tem, ko ji ne bi več pomagale. Putin pa si – kot evropski voditelji (Macron je v stalnih stikih s Trumpom) – prizadeva za Trumpovo naklonjenost, ker samo tako lahko zmaga v vojni. Tako se je v govoru 9. maja ob paradi na Rdečem trgu zahvalil za izkrcanje britanskih in ameriških vojakov v Normandiji junija 1944. Sicer pa Trump obožuje Putina in prihodnost ZDA vidi v zavezništvu z Rusijo, ki ima velika rudna bogastva in druge potenciale za gospodarski razvoj.
Trump navdušen
A v zadnjih tednih je bil Trump jezen, ker je rusko nasprotovanje enomesečnemu premirju prizadelo njegov ugled. To so konec tedna poskušali izkoristiti francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, novi nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk, ki so se skupaj odpravili v Kijev k Zelenskemu in tam zagrozili Rusiji z novimi zahodnimi sankcijami, če ne bo takoj sprejela premirja. Putin, ki se ne boji novih sankcij, ampak spora s Trumpom, se je odzval s predlogom neposrednih pogajanj v Carigradu o trajnem miru brez predhodnega premirja, kar je Macron označil za kupovanje časa.
Trump pa je zdaj z navdušenjem pozdravil Putinov predlog o neposrednih pogajanjih s Kijevom. Podprl pa je tudi poziv štirih evropskih sil in Ukrajine k premirju, ki bi začelo veljati v ponedeljek. ZDA naj bi po tem načrtu s svojimi sateliti in brezpilotniki zagotovile spoštovanje premirja na vsej izjemno dolgi frontni črti.
