Včeraj so veliki filmski studii Warner Bros, Disney in Sony sporočili, da svojih najnovejših filmov, vključno z Batmanom, ki bi moral rusko premiero doživeti v petek, v znamenje solidarnosti z Ukrajino do nadaljnjega ne bodo predvajali v ruskih kinematografih.
Še bolj kot odpovedi premier filmov v svetu odmeva odpoved koncertov ruskega dirigenta Valerija Gergijeva, ki je večkrat nastopil tudi v Ljubljani, a je znan po svojem prijateljstvu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po napadu Rusije na Ukrajino so mu odpovedali koncerte v Pariški filharmoniji, v Münchnu pa bi lahko izgubil mesto šefa dirigenta tamkajšnje filharmonije. Prejšnji teden so mu odpovedali tudi dirigentske nastope v operi Čajkovskega Pikova dama v milanski Scali, če se ne bo distanciral od Putinove politike. V ponedeljek pa so sodelovanje z njim prekinili na mednarodnem festivalu v Edinburgu, kjer je bil častni predsednik festivala.
Brez Beneškega bienala
Primer dirigenta Gergijeva je le eden izmed mnogih, v katerih vojna v Ukrajini zaradi političnih razlogov vpliva na umetnost. Mnogo ruskih umetnikov je iz protesta prenehalo ustvarjati. V Moskvi so protestno zaprli Muzej sodobne umetnosti in znamenito Garažo, ki je že nekaj let center moskovske sodobne umetnosti in jo vodi Daša Žukova, nekdanja žena ruskega oligarha Romana Abramoviča.
Z Beneškega bienala, ki odpira vrata 23. aprila, so sporočili, da na njem letos ne bo ruskega paviljona, saj so sodelujoči umetniki Kirill Savčenkov, Aleksandra Suhareva in kurator Raimundas Malašauskas odpovedali sodelovanje. V skupni izjavi so zapisali, da »dokler civilisti umirajo pod točo izstrelkov in se Ukrajinci skrivajo v zakloniščih, ruski protestniki pa so utišani, ni časa za umetnost«. Kurator Malašauskas je na twitterju še zapisal, da je »ta vojna politično in čustveno nevzdržna«.
Skrb za kulturno dediščino
Na drugi strani Ukrajince skrbi, kaj bo z njihovo kulturno dediščino in muzejskimi ter umetniškimi zbirkami. V ponedeljek so mediji poročali, da naj bi bilo med ruskim napadom uničenih 25 umetniških del priznane ukrajinske umetnice Marie Primačenko, ki je v sedemdesetih letih s svojo naivno umetnostjo navdušila tudi Pabla Picassa. Umetnine naj bi med ruskim napadom zgorele v muzeju Ivankiv v kijevskem okrožju.
Po oceni globalne umetniške ustanove Getty je v Ukrajini ogroženih na milijone umetniških del in spomenikov. James Cuno, predsednik J. Paul Getty Trusta, je v izjavi za javnost opozoril na »grozečo kulturno katastrofo«. Medtem pa v ukrajinskih muzejih poskušajo zavarovati svoje zbirke. Po poročanju Guardiana je direktor Nacionalnega muzeja zgodovine Ukrajine v Kijevu Fedir Androščuk zagotovil, da so najpomembnejše muzejske artefakte shranili v depoje. Prav tako so to storili v štirih drugih kijevskih muzejih.
Poleg muzejskih zbirk nevarnost grozi sedmim ukrajinskim spomenikom, ki so vpisani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Med takimi sta katedrala svete Sofije v Kijevu z mozaiki iz 16. stoletja pa tudi celotna stara četrt Lvova iz 13. stoletja.
Ukrajinske muzealce skrbi tudi, da bi muzejske in umetniške predmete ukradli. »Nobenega zagotovila ni, da ne bodo poskušali ukrajinske kulturne in umetnostne dediščine prenesti v ruske muzeje. Sploh ker ima Kijev v Putinovih očeh očitno za rusko zgodovino prav posebno mesto,« je v elektronskem sporočilu zapisal Fedir Androščuk. To se je po njegovih navedbah v ne tako davni preteklosti že zgodilo: ob ruski priključitvi Krima so krimske arheološke najdbe nemudoma prenesli v muzej Ermitaž v Sankt Peterburgu. cr
