Po lanskih predsedniških volitvah in referendumu o vpisu evropske poti v ustavo se Moldaviji v nedeljo obetajo še prelomne parlamentarne volitve. Vse pogosteje jih opisujejo kot najpomembnejše v zgodovini države, saj bi volilci na njih lahko prekinili ali potrdili moldavsko pot v Evropsko unijo. Država že od 90. let prejšnjega stoletja ne uživa popolne suverenosti – enostransko se je odcepila Pridnestrska republika, ki jo priznava samo Rusija in ima na njenem ozemlju nameščeno vojsko. Zdaj pa je vnovič deležna močnih poskusov destabilizacije. Vložki ne bi mogli biti večji. Če pade Moldavija pod ruski vpliv, bi to imelo hude posledice tudi za Ukrajino, ki ima s Pridnestrsko republiko in drugim ozemljem Moldavije približno 940 kilometrov dolgo mejo.
Obsežne dezinformacije
Podobno kot na predsedniških volitvah in referendumu so tudi tokrat na delu ruski kapital in dezinformacije, ki se širijo po spletu. S podkupovanjem volilcev in ponujanjem 3000 dolarjev protestnikom proti vladi poskušajo proruski akterji spodkopavati stabilnost države ter vplivati na izid volitev. Po krajših izobraževanjih in plačilu slabih dvesto dolarjev se širjenja sporočil, ki naj bi očrnila vlado in predsednico Maio Sandu osebno, lotijo skupine rekrutiranih posameznikov. Na spletnih omrežjih se tako znajdejo povsem neutemeljeni očitki, da si je Sandujeva prilastila milijone davkoplačevalskega denarja ali pa da se drogira in da se je zaradi shizofrenije zdravila na Dunaju.
Od spomladanskega razpisa jesenskih volitev so takšnih zgodb našteli na ducate. Razširjajo se tudi v ponarejenih prispevkih o domnevnem poročanju tujih televizijskih mrež o nečednostih moldavske vlade in predsednice države. V zadnjih tednih so izvedli več racij pri osebah, ki naj bi poskušale vplivati na potek volitev. V zadnji v ponedeljek so aretirali 74 ljudi. Nekatere izmed njih so po pojasnilih varnostnih organov v Srbiji izurili za rokovanje z orožjem.
Plahneča večina
Na volitvah se za ponovno vodenje vlade bori proevropska stranka Sandujeve – ta je lani na volitvah dobila drugi predsedniški mandat. Stranka akcije in solidarnosti (PAS) pa bi po zadnjih javnomnenjskih raziskavah utegnila izgubiti vladno večino v 101-članskem parlamentu, kjer ima zdaj 63 sedežev. Vendarle naj bi ostala relativna zmagovalka volitev s 30 do 40 odstotki prejetih glasov. Velika verjetnost torej je, da bo morala oblikovati koalicijsko vlado s strankami, ki bodo prestopile petodstotni parlamentarni prag.
Za podporo ljudi se borijo tudi z obljubo o vstopu v EU do leta 2028, kar je sicer iluzorno glede na moldavsko in evropsko pripravljenost (komaj so končali pregled zakonodaje). PAS obljublja tudi podvojitev dohodkov delovno aktivnega prebivalstva, podvojitev izvoza in popravilo 3000 kilometrov cest.
Nasproti PAS stoji proruski Domoljubni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon. Poudarja predvsem identiteto in suverenost Moldavije, ki da ne bi smela poklekniti pred Brusljem, ter nevtralnost države, kar pomeni, da se ne bi pridružili Natu. V proruskem taboru je še več manjših strank, ki so povezane z moldavskim oligarhom Ilanom Šorom, ki iz Rusije spet poskuša vplivati na volitve. Skupaj z Dodonovimi patrioti bi po nekaterih javnomnenjskih raziskavah lahko dobile toliko glasov kot stranka PAS.
Širši pomen volitev
»Kremelj porablja na stotine milijonov dolarjev za nakup stotisočev glasov na obeh straneh Dnestra in v tujini,« je v minulih dneh dejala Sandujeva in trdila, da so denar razdelili več sto agitatorjem za povzročanje kaosa in ustrahovanja družbe. Podobno je o obsežnih hibridnih napadih na državo svarila že na septembrskem zasedanju evropskega parlamenta, kjer je bila govornica.
Sandujeva opozarja, da volitve niso ključne le za Moldavijo, temveč tudi za Ukrajino. Kajti če bi Rusija prevzela nadzor nad Moldavijo, ne bi bila ogrožena zgolj njena evropska pot, temveč tudi vzhodna soseda. »Naša država bi postala mostišče za prodor v Odeso,« je prepričana predsednica. Takšnemu razmišljanju je v svojem nastopu na splošni razpravi generalne skupščine prikimal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svaril je, da bo Putin še naprej širil vojno, če ga ne ustavijo, odziv mednarodne skupnosti na poskus ruskega vpliva na volitve v Moldaviji pa je označil kot nezadosten.
