Armenija in Azerbajdžan sta po vrsti let vojn in napetosti v zadnjem času zakorakala k mirovnemu sporazumu, pika na i pa je, da sta ga podpisala azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan v Beli hiši ob gostiteljstvu ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Jedro sporazuma je strateški tranzitni koridor čez Južni Kavkaz iz Azerbajdžana skozi Armenijo k azerbajdžanski eksklavi Nahičevan, ki meji na Turčijo, zaveznico Azerbajdžana. ZDA bodo imele ekskluzivne pravice za njegovo gradnjo. Imenoval se bo Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo ali s kratico TRIPP. Sporazum govori tudi o energetiki, tehnologiji, gospodarskem sodelovanju, varnosti na meji, infrastrukturi in trgovini, pot pa mu je tlakoval posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff.
Državi sta si bili politično in vojaško navzkriž od razpada Sovjetske zveze. Glavni spor je bil zaradi Gorskega Karabaha z armenskim prebivalstvom, ki pa je na ozemlju Azerbajdžana. Po uspešni azerbajdžanski ofenzivi leta 2023 je od tam zbežalo praktično vse armensko prebivalstvo, uradni Erevan, za katerega je bil vojaški poraz hud udarec, pa je priznal azerbajdžansko oblast nad regijo.
Armenija in Azerbajdžan zdaj tudi razpuščata skupino iz Minska, ki so ji od leta 1992 sopredsedovale Francija, Rusija in ZDA ter naj bi reševala konflikte med njima. Vpliv Združenih držav se bo tako v obeh državah izdatno krepil, predvidoma pa se bo zmanjšal vpliv Rusije, ki je dolgo časa igrala glavno vlogo in poskušala biti posrednica.
