V Romuniji bo 4. maja ponovljeni prvi krog spornih predsedniških volitev, na katerih bi to pomembno članico Nata in EU lahko destabilizirala vse večja moč skrajne desnice, ki jo letos v Romuniji podpirajo tudi ZDA. Tako za Belo hišo kot za Kremelj so te volitve dokaz, da v EU ni demokracije, potem ko je lani 6. decembra, dva dni pred drugim krogom, zaradi domnevnega ruskega vmešavanja ustavno sodišče razveljavilo prvi krog, v katerem je s 23 odstotki zmagal do tedaj neznani skrajno desni kandidat Calin Georgescu, ki ne skriva svojega navdušenja nad Vladimirjem Putinom in tudi Ionom Antonescujem, romunskim fašističnim diktatorjem v letih 1940-1944.

Izločeni kandidat skrajne desnice

Nepričakovano zmago globoko vernega Georgescuja v prvem krogu 24. novembra gre pripisati prikritemu financiranju njegove kampanje z več kot milijonom evrov na TikToku, ki je med Romuni daleč najbolj priljubljeno družabno omrežje. Romunske tajne službe so na njem naštele več kot 25.000 računov, ki so postali njemu v prid izjemno aktivni dva tedna pred prvim krogom. Poleg tega so lokalni vplivneži prejeli velike vsote za to, da so na videih vabili na volitve in prikazovali 62-letnega Georgescuja, sicer agronoma z uspešno kariero v mednarodnih organizacijah, kot kandidata z edinim dobrim volilnim programom. Najbrž bi zmagal tudi v drugem krogu in postal predsednik države, ki sicer tudi v Romuniji nima veliko moči. Prav tako bi bil favorit na ponovnih volitvah, a mu je 9. marca osrednja volilna komisija prepovedala kandidaturo, kar je povzročilo množične proteste.

Drug kandidat skrajne desnice

Po anketah ima v nedeljo največ možnosti za zmago spet kandidat skrajne desnice, in sicer 38-letni anticepilec George Simion, ki mu je prav prišla izločitev Georgescuja. Simion se navdušuje nad italijansko premierko Giorgio Meloni in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ne pa nad Putinom.

Bogata Bukarešta in revno podeželje

Romunsko gospodarstvo je po vstopu v EU leta 2007 hitro napredovalo, tako da je po BDP na prebivalca v zadnjih desetih letih prehitelo grško in madžarsko. Vendar so v Romuniji razlike med revnimi in bogatimi ene največjih v EU. Bogati so skoncentrirani predvsem v Bukarešti, ki večinoma glasuje za sredinske proevropske stranke. Protestne skrajno desne stranke tako vidijo svojo priložnost v revnem podeželju, v preteklosti je sicer glasovalo za socialdemokrate, ki pa so na oblasti postali skorumpirani.

Zavzema se za združitev z Moldavijo, kjer prav tako govorijo romunsko in ki je bila pred letom 1940 večinoma del Romunije. Predvsem po zaslugi podeželja, manjših mest, revnejšega in manj izobraženega dela Romunije naj bi Simion v nedeljo dobil okoli 30 odstotkov glasov.

Hud boj za drugo mesto

Okoli 25 odstotkov naj bi dosegel 65-letni desnosredinski kandidat Crin Antonescu, ki ga podpirajo vse tri vladne stranke, socialdemokratska, Nacionalno liberalna in stranka madžarske manjšine. Podobno število glasov se obeta 55-letnemu neodvisnemu sredinskemu liberalcu Nicușorju Danu, županu Bukarešte in matematiku.

Tako za Belo hišo kot za Kremelj so te volitve dokaz, da v EU ni demokracije.

V boj za drugi krog pa bi morda lahko posegel še 52-letni Victor Ponta, socialdemokratski premier v letih 2012–2015, ki pa danes nastopa z nacionalističnih stališč, med drugim v boju za volivce s podeželja kot Simion zahteva zaprtje romunskih pristanišč za ukrajinsko žito.

Sicer se samo še petina Romunov strinja z vojaško pomočjo Ukrajini. Simion, ki tudi ni na strani Rusije in ne nasprotuje Natu, pa bo, kot kažejo ankete, težje zmagal v drugem krogu.

Priporočamo