Vse kaže, da se bo milijarder in populist Andrej Babiš, ki se zdaj razglaša za »trumpista«, po rednih parlamentarnih volitvah v petek in soboto vrnil na oblast. Češko vlado je že vodil v letih 2017–2021. V zadnjih mesecih njegovi opozicijski stranki Ano ankete napovedujejo tretjino glasov, medtem ko vladajoči koaliciji proevropskih desnosredinskih strank Spolu (Skupaj) napovedujejo komaj 21 odstotkov.
Babiš, ki je pred štirimi leti s stranko Ano dobil 27 odstotkov glasov, bo najbrž sestavil vlado s prorusko skrajno desno Svobodo in neposredno demokracijo (SPD), ki naj bi dobila več kot 10 odstotkov glasov, in s skrajno desnimi Motoristi, ki jim bo najbrž uspelo preseči petodstotni volilni prag.
Evropsko povezovanje na skrajni desnici
Babiš obljublja zmanjšanje davkov, povečanje izdatkov, omejitev priseljevanja, zavrnitev zelene politike Evropske unije in ustavitev vojne v Ukrajini. Podobno kot drugi desni populisti v Evropi ima podporo predvsem na podeželju, ki mu globalizacija ni tako koristila kot vse bolj bogatim velikim mestom. Prebivalcem podeželja Babiš obljublja višje pokojnine in višjo socialno pomoč. Pravi, da sedanja vlada zapravlja denar za ukrajinske begunce in za pomoč ukrajinski vojski v strelivu in orožju, namesto da bi skrbela za svoje državljane. S tem piha na dušo velikemu delu Čehov s podeželja, ki menijo, da so sami prikrajšani zaradi vladne politike do Ukrajine.
Babiš se že nekaj časa povezuje z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, francosko skrajno desničarko Marine Le Pen, ki ima prav tako podporo tretjine volilcev, slovaškim premierjem Robertom Ficom in drugimi podobno mislečimi evropskimi politiki. Med drugim hočejo skupaj doseči, da bi EU pomemben del pristojnosti prepustila državam članicam, ki bi bile tako bolj suverene in manj podrejene Bruslju. Skupaj z Orbanom in Ficom se namerava Babiš boriti tudi proti podnebni in priseljenski politiki Unije.
Za razplet bo zelo pomembna volilna udeležba
Babiš hoče z Orbanom in Ficom ustaviti evropsko pomoč Ukrajini v orožju in strelivu. Trdi, da je samo na tak način mogoče doseči mir. S tem pa bi lahko demokratično Ukrajino prepustil Putinovi Rusiji, tako kot sta Velika Britanija in Francija jeseni 1938 zaradi ohranjanja miru v Evropi, ki pa potem ni zdržal niti leto dni, demokratično Češkoslovaško prepustili Hitlerjevi Nemčiji. Povsem drugače razmišljata in temu ustrezno ravnata predsednik države Petr Pavel in sedanja desnosredinska češka vlada premierja Petra Fiale, ki poskušata čim bolj pomagati Ukrajini, zlasti v orožju in strelivu.
V torek se je na javni televiziji na češke volilce obrnil predsednik Pavel in jih, ob sklicevanju na težavno varnostno situacijo v Evropi, pozval, naj ne volijo proruskih strank, pri čemer je imel v mislih tudi Babiševo stranko Ano. Posvaril je pred nastankom »vlade narodnega izdajstva«, za katero »bi bil Bruselj hujši od Moskve«. Proevropske vladne stranke na volitvah tvegajo hud poraz predvsem zato, ker nameravajo njihovi volilci izpred štirih let, nezadovoljni z vladno politiko, v petek ostati doma. Pavel jih je torej prepričeval, naj tega ne storijo, tudi zato, ker bi manjša udeležba pomenila ne le, da bodo Motoristi brez težav presegli petodstotni volilni prag, ampak tudi, da se bodo v parlament vrnili proruski komunisti, ki bi prav tako lahko podprli Babiševo vlado, kot so jo že v letih 2018–2021. Sicer pa naj bi Rusija poskušala prek tiktoka vplivati na volitve, zlasti v prid komunistom, ki so leta 2021 s 3,6 odstotka glasov izpadli iz parlamenta.
