Novo vznemirjenje v vrstah zahodnega obrambnega zavezništva. Potem ko so pred dobrim tednom dni nad Poljsko leteli ruski brezpilotni letalniki, so v petek zvečer ruska bojna letala mig-31 ponovno kršila zračni prostor zveze Nato. Dvanajst minut so letela nad Estonijo, je sporočila ta majhna baltska država, ki nima lastne zračne obrambe.
Incident, ki ga je zveza Nato označila za resnega, je sprožil takojšen odziv. Italijanska bojna letala, ki delujejo v okviru misije baltskega letalskega nadzora, so prestregla ruska letala in jih pospremila iz zračnega prostora zavezništva. »Nato se je odzval takoj,« je na omrežju X sporočil tiskovni predstavnik zavezništva, medtem ko je Rusija, pričakovano, vsakršno kršitev meja zanikala kot neutemeljeno.
Povezani incident
Skoraj sočasno je Poljska poročala o ločenem, vendar povezanem incidentu. Dve ruski bojni letali naj bi se v nizkem letu nevarno približali poljski naftni ploščadi v Baltskem morju in pri tem kršili vzpostavljeno varnostno območje.
»To je očitno višja stopnja eskalacije kot ruski brezpilotni letalniki nad Poljsko pred enajstimi dnevi,« je za nemške medije pojasnil vojaški strokovnjak Carlo Masala z Univerze Bundeswehra v Münchnu. Po njegovih besedah so bili brezpilotni letalniki nad Poljsko namenjeni predvsem motenju ukrajinske zračne obrambe, medtem ko gre pri vdoru bojnih letal za bistveno bolj neposredno provokacijo.
Tako Estonija kot pred desetimi dnevi Poljska sta po incidentih zahtevali posvetovanja po 4. členu Severnoatlantske pogodbe. Ta člen predvideva, da se članice posvetujejo, kadar katera od njih meni, da je ogrožena njena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost.
Zakasneli odziv?
Presenetljivo pa je, da se politični vrh zavezništva tokrat ni odzval z enako naglico kot ob nedavnem incidentu s Poljsko. Takrat je generalni sekretar Nata Mark Rutte še isti dan osebno pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj preneha s tovrstnimi dejanji. Tokrat pa so posvetovanja na ravni zavezništva sklicana šele za ponedeljek, kar je v nekaterih krogih sprožilo vprašanja o ustreznosti in hitrosti odziva.
Severnoatlantska pogodba sicer ne določa časovnih rokov za sklic posvetovanj po 4. členu. Strokovnjaki si glede primernosti ponedeljkovega sestanka niso enotni.
Profesor Masala meni, da je takšen časovni okvir običajen. »Sestanek v 72 urah po incidentu je povsem normalen postopek,« pravi in dodaja: »Morda se želi Nato izogniti vtisu, da se dogaja nekaj dramatičnega.«
Nekateri storkovnjaki pa so bilj kritični, saj bi srečanje konec tedna delovalo bolj odvračilno in bi pokazalo potreben občutek za nujnost. Tako pa lahko Rusija zadovoljno nadaljuje svoje početje, v ponedeljek pa pričakuje zgolj besedne obsodbe – ponovno brez konkretnih posledic.
