V Združenih državah obstaja na desetine političnih strank, zato še ena nova ne bi bila nič posebnega, če za njo ne bi stal globalno znani obraz in najbogatejši zemljan Elon Musk. Denar sicer ni poroštvo za politični uspeh, je pa v ameriškem sistemu nujni pogoj in Musk je lani že pokazal, da je pripravljen široko odpreti denarnico, ko je podprl predsedniško kandidaturo Donalda Trumpa. Z njim je letos štiri mesece tesno sodeloval, ko je na čelu urada za vladno učinkovitost klestil državno upravo. Potem sta se razšla, a malokdo si je predstavljal, da bo spor pripeljal do Muskove odločitve o ustanovitvi stranke, ki bi lahko povzročala preglavice republikancem.
Nad podpornike velikega čudovitega zakona
Neposredni razlog za to odločitev je po Muskovih besedah Trumpova davčno-proračunska zakonodaja, sprejeta prejšnji teden, ki bo po ocenah zvišala javni dolg za 3300 milijard dolarjev v desetih letih. Musk trdi, da se s tem ZDA povzroča strateška škoda, dvig dolga pa je v neposrednem nasprotju z njegovimi varčevalnimi ukrepi v času sodelovanja s Trumpom. Lastnika Tesle tudi moti, da zakonodaja odpravlja spodbude za nakup električnih vozil.
»Dve tretjini vas hoče novo politično stranko in dobili jo boste! Kar se tiče bankrotiranja naše države z nepotrebno potrato in korupcijo, živimo v enopartijskem sistemu, ne v demokraciji. Danes pa je nastala Ameriška stranka, da vam povrne svobodo,« je v napovedi zapisal Musk.
Nakazal je, da stranka vsaj na začetku ne bo vseameriška, ampak se bo na kongresnih volitvah prihodnje leto morda osredotočil le na dva ali tri senatne sedeže v stočlanskem senatu ter na do deset sedežev v 435-članskem predstavniškem domu. Toda če bi tam razmerja med demokrati in republikanci ostala približno enako tesna, bi že toliko poslancev predstavljalo jeziček na tehtnici in bi imela pogajalsko moč, na kar Musk tudi računa, kot je zapisal. Že prej je napovedal, da bodo njegova tarča republikanci, ki so podprli Trumpov »veliki čudoviti zakon«, kaj več o programu stranke pa ni znano.
Aprila gladek poraz
Musk bi z veliko denarja in solidnimi kandidati lahko dobil kak sedež v kongresu, kot ga že sedaj imajo neodvisni kongresniki in senatorji. Za kaj več bi bili potrebni resna politična mašinerija v vseh petdesetih zveznih državah, izkušeni kadri in ogromno denarja, pa še to ne bi niti približno zagotavljalo uspeha. Demokratska in republikanska stranka sta preveč dominantni, potem pa je tu še ameriški volilni sistem – enokrožni večinski (kdor dobi več glasov, zmaga v svojem okrožju). Če bi Muskova stranka speljevala volilce predvsem republikancem, bi to v prvi vrsti koristilo demokratskim kandidatom, ker bi se glasovi njihove glavne konkurentke razpršili med dve stranki. Musk bi torej moral nekako poseči tudi v volilno telo demokratov.
Omejenost Muskovega dosega se je sicer že pokazala aprila, ko je izdatno finančno in javno podprl republikanskega kandidata za sedež na vrhovnem sodišču zvezne države Wisconsin. Tekma je zaradi vpletenosti multimilijarderja pritegnila vseameriško pozornost, republikanec pa je gladko izgubil.
Trump se je na novico o ustanovitvi Muskove stranke odzval z besedami, da je to »smešno«, da se mu zdi »žalostno, ko gleda, da se je Elonu Musku popolnoma odpeljalo«, in da je v petih tednih, odkar ga ni več v vladi, »postal razvalina«. Musk in Trump sta se prejšnji mesec že glasno sporekla do te mere, da je Musk Trumpovi vladi očital preprečevanje objave dokumentov o spolnem prestopniku Jeffreyju Eppsteinu, ker naj bi kazali vpletenost predsednika. Potem je storil korak nazaj, a v ponedeljek je glede Eppsteinovih škandalov Trumpovo vlado zbodel še enkrat.
