V več srbskih mestih še potekajo protesti pred zgradbami vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), ki jih varujejo policijski kordoni. Gre za podporo študentom protestnikom Novega Pazarja, potem ko so jih zamaskirane osebe v ponedeljek na silo izgnale z univerze v tem pretežno muslimanskem mestu na jugozahodu Srbije. Policisti, ki so zatem nekaj časa branili vhod v univerzo, so pridržali okoli deset študentov, ker naj bi jih napadli.

V zadnjih tednih pa v Srbiji sicer ni bilo več množičnih protestov študentov, ki od novembra 2024 zahtevajo kaznovanje odgovornih za smrt 16 oseb ob zrušitvi betonskega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. »V tem trenutku se oblast ne sooča z množičnimi protesti, ampak z več lokalnimi 'požari' po vsej Srbiji,« je za Dnevnik dejal dr. Vuk Vuksanović, raziskovalec v Beograjskem centru za varnostno politiko. »S perspektive organizatorjev protestov je najpomembnejše, da se ohrani zagon do srede septembra in da protesti do takrat ne prenehajo. Ko ne bo več poletne vročine in počitnic, lahko pričakujemo, da bodo spet množični. Lahko bi prišlo do radikalizacije in nasilja, saj sta v družbi polarizacija in sovraštvo vse hujša. Težko si je predstavljati, da se bodo ljudje umirili in se bo družba vrnila v stanje pred zrušitvijo nadstreška 1. novembra 2024,« pravi Vuksanović.

»Protesti so manj množični, a se še niso končali,« pa pravi Bojan Klačar iz Beograjskega centra za svobodne volitve in demokracijo (CESID). »Zdaj je skoraj gotovo, da Srbijo jeseni čaka nov val protestov,« pravi, a meni, da jeseni ne bo več blokad univerz, tudi zato, ker študentje nočejo poslabšati odnosov s profesorji.

Več znakov kaže na predčasne volitve, morda konec leta, čeprav bi Vučić in SNS raje imela volitve konec leta 2026 ali v začetku leta 2027.

Bojan Klačar, CESID

Raziskava: podpora Vučića pri 30 odstotkih

V zadnjih mesecih študentje zahtevajo tudi razpis predčasnih volitev, kar oblast zavrača. »Dejstvo, da jih oblast noče razpisati, potem ko je v preteklosti notranje krize reševala z razpisom predčasnih volitev, kaže, da je nervozna in da ne more računati na zanesljivo zmago kot v preteklosti,« ocenjuje Vuksanović. Kot trdi spletna stran TLDR, ki se opira na eno od anket, je Vučiću v zadnjih treh letih podpora padla s 60 na 30 odstotkov. In ko so bile 8. julija lokalne volitve v Zaječarju in Kosjeriću, je SNS komaj dosegla absolutno večino glasov, čeprav je na prejšnjih volitvah v teh dveh občinah imela 80-odstotno podporo.

Klačar meni, da bi lahko kriza v državi in pritisk študentov prisilila predsednika Aleksandra Vučića, da razpiše predčasne volitve: »Več znakov kaže na predčasne volitve, morda konec leta, čeprav bi Vučić in SNS raje imela volitve konec leta 2026 ali v začetku leta 2027.« Pravi celo, da so študentje in Vučićeva SNS že v neke vrste predvolilni aktivnosti: »Študentje ohranjajo visoko mobilizacijo, medtem ko vladajoča SNS zbira okoli sebe svoje volilce, saj dobro ve, da bi bilo za zmago dovolj, da ohrani svojo volilno bazo.«

V tem trenutku se oblast ne sooča z množičnimi protesti, ampak z več lokalnimi “požari” po vsej Srbiji. S perspektive organizatorjev protestov je najpomembnejše, da se ohrani zagon do srede septembra in da do tedaj protesti ne prenehajo.

Dr. Vuk Vuksanović, raziskovalec v Beograjskem centru za varnostno politiko

Volilni program študentske liste

V devetih mesecih protestov študentje niso dosegli še nič. Vendarle so ob svoji najnovejši zahtevi po predčasnih volitvah predstavili svojo listo, kot koalicijo s profesorji, delavci, kmeti in strokovnjaki različnih področij. V programu med drugim zahtevajo kaznovanje krivcev za zrušenje nadstreška, svobodo medijev, svobodne in poštene volitve, konec korupcije in organiziranega kriminala (s katerim naj bi bil Vučić povezan), preverjanje varnosti zgradb, varovanje okolja ter vrsto drugih gospodarskih in družbenih ukrepov.

Kot trdi spletna stran TLDR, 55 odstotkov volilcev podpira študentsko listo, 42 odstotkov pa Vučićevo listo. Klačar je prepričan, da se bo razmerje sil med listami še močno spremenilo, sta pa SNS in Vučić po njegovem mnenju zaradi študentskih protestov izgubila del politične moči, predvsem pa stabilnost in predvidljivost vladavine.« Oblast težko najde odgovor na mehke forme organiziranja in uporabo družabnih omrežij ter na razširjeno prepričanje o njeni skorumpiranosti. Prav tako zanjo ni dobra inflacija, ki je prizadela veliko ljudi, tudi veliko volilcev SNS.« Še vedno pa ima po Klačarju SNS zveste volilce, tudi zaradi nekaterih dobrih rezultatov vladanja od leta 2012 na gospodarskem področju in pri izboljšanju infrastrukture. Tu je tudi strah, da bi sprememba oblasti vodila na slabše. Študentje imajo tako še naprej veliko dela z artikulacijo svojih idej in politično neizkušenostjo. 

Priporočamo