Prizadevanje Ukrajine, da bi postala članica Nata, naj bi bil glavni razlog, vsaj za domačo rusko in svetovno javnost, da je Rusija napadla na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v zadnjih dneh očitno odpovedal članstvu Ukrajine v Natu. V Kremlju trdijo, da se na pogajanjih že pogovarjajo o kompromisu glede ukrajinske nevtralnosti. Moskva se želi opreti na švedski in avstrijski model nevtralnosti. A v Kijevu zahtevajo prilagojen »ukrajinski« model.
Stalna nevtralnost Avstrije
»Avstrija zagovarja stališče, da je sprejela stalno nevtralnost po vzoru Švice, ki si sama določa vsebino nevtralnosti,« je za Dnevnik dejal dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. »Avstrijski status nekateri imenujejo tudi 'vsiljena nevtralnost', ker se sicer Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni ne bi umaknila iz svoje okupacijske cone.« Nevtralnost naših severnih sosedov je bila določena leta 1955 z avstrijsko državno pogodbo, v kateri je govor tudi o zaščiti slovenske manjšine.
Prav nevtralnost je Avstriji omogočila, da se je v veliki meri pozabilo na sodelovanje njenih državljanov v nacističnih zločinih. Dunaj se zavzema za mir v svetu. Postal je kraj pomembnih pogajanj, na primer leta 1961 med Hruščovom in Kennedyjem, pa leta 1979 med Brežnjevim in Carterjem. S svojo demokracijo pa je bila Avstrija, podobno kot Švica, Finska in Švedska, vedno del »zahodnega sveta«.
Leta 1995 je avstrijski parlament glasoval za ustavni zakon o »stalni nevtralnosti«. Avstrija je istega leta postala članica EU in po lizbonski pogodbi iz leta 2009 sodeluje pri skupni obrambi. Zdaj ji Rusija očita navidezno nevtralnost, ker podpira Ukrajino. »Avstrija bo ostala nevtralna,« je nedavno izjavil kancler Karl Nehammer. Po zadnji anketi kar štiri petine Avstrijcev nasprotuje članstvu v Natu. Na Švedskem in Finskem, ki sta ozemeljsko bliže Rusiji, članstvo v severnoatlantskem zavezništvu podpira že več kot polovica prebivalcev.
Kdo bo dal Ukrajini varnostna zagotovila?
Bučar domneva, da bo Rusija za Ukrajino zahtevala status stalne nevtralnosti po vzoru Švice ali Avstrije. »Rusija od Ukrajine zahteva tudi demilitarizacijo države. Stalna nevtralnost pa vključuje pojem oborožene nevtralnosti, ki dela stalno nevtralnost verodostojno,« razlaga Bučar. Zanj je Švica arhetip stalne nevtralnosti. »Stalna nevtralnost pomeni odpoved sodelovanja v katerem koli bodočem oboroženem konfliktu in spoštovanje pravic in dolžnosti nevtralne države v oboroženih spopadih. Druge države pa so dolžne spoštovati tak status,« pravi Bučar.
Pri vprašanju morebitne nevtralnosti za Ukrajino je sicer pomembno, kakšna varnostna zagotovila bi lahko Ukrajina dobila od drugih držav. »Mnenja o tem, ali potrebuje stalno nevtralna država zagotovila drugih držav ali pa zadostuje, da ji tak status samo priznajo, se razlikujejo.«
Vsekakor Ukrajina hoče varnostna zagotovila, ni pa jasno, katera država bi ji takšna zagotovila lahko dala. Rusija zagotovo ne, saj bi bilo to, kot če bi volk čuval ovco. Pravzaprav tudi zagotovila velikih držav še nič ne pomenijo, saj so na primer leta 1994 Rusija, ZDA in Velika Britanija Ukrajini zagotovile ozemeljsko celovitost, če se odpove vsemu jedrskemu orožju. Ukrajina se mu je tedaj odpovedala, a to ni preprečilo ruske priključitve Krima leta 2014 in sedanje ruske agresije.
