"Izredne razmere so danes odpravljene, da bi država lahko izvedla volitve na poti do večstrankarske demokracije," je tiskovni predstavnik mjanmarske vladajoče hunte Zaw Min Tun povedal v glasovnem sporočilu, ki so ga razposlali medijem. S tem naj bi v Mjanmaru po več kot štirih letih odpravili stanje izrednih razmer, ki ga je vojaška hunta redno podaljševala, vse odkar je februarja 2021 odstavila nekdanjo voditeljico Aung San Suu Kyi in prevzela oblast v državi.
V dolgotrajnih spopadih med vojsko in različnimi oboroženimi skupinami, ki so sledili državnemu udaru leta 2021, je umrlo več tisoč ljudi, več kot dva milijona pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Potem ko se je oktobra 2023 blizu meje s Kitajsko okrepil konflikt med vojsko in oboroženim zavezništvom treh etničnih manjšin, so februarja lani ob posredovanju Pekinga dosegli premirje, vendar so se nemiri in občasni spopadi po večjem delu Mjanmara kljub temu nadaljevali.
Vodja hunte, general Min Aung Hlaing, ki ima v Mjanmaru absolutno oblast, se je nato v sredo zavzel za izvedbo demokratičnih volitev, s katerimi naj bi se odmaknili od stalnih konfliktov. V ta namen so oblikovali tudi posebno 11-člansko volilno komisijo, ki jo vodi Aung Hlaing.
Vendar pa je načrt za izvedbo volitev, ki naj bi potekale decembra, že naletel na kritike predstavnikov politične opozicije, vključno z več nekdanjimi poslanci in drugimi uradniki, ki so jih odstavili po državnem udaru leta 2021. Tudi strokovnjaki pod okriljem ZN so načrt za izvedbo volitev v Mjanmaru ocenili kot "prevaro", s katero bi hunta legitimirala svojo absolutno oblast.
Vladajoča hunta v Mjanmaru je nasilen prevzem oblasti leta 2021 utemeljila z domnevnimi volilnimi goljufijami na volitvah novembra 2020, na katerih je zmagala Nacionalna liga za demokracijo (NLD) pod vodstvom Suu Kyi.
To so bile prve parlamentarne volitve po 20 letih v državi s približno 55 milijoni prebivalcev, kjer so od leta 1962 večinoma na oblasti vojaške diktature.
