V torek se je začelo čakanje na uradni odziva Hamasa na mirovni predlog, ki ga je v ponedeljek predstavil ameriški predsednik Donald Trump, na skupni novinarski konferenci pa se je z njim strinjal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Trump je v sredo dejal, da ima Hamas za odgovor tri do štiri dni časa. Če se bo z njim strinjal, se bo začelo premirje in bo moral najprej Hamas v roku 72 ur izpustiti vse talce (okoli 20 še živih) ter se razorožiti.
Za Hamas je sporno, ker nima zagotovil, da se bo izraelska vojska potem res umaknila iz Gaze. Iz Katarja so sporočili, da Hamas preučuje Trumpov mirovni načrt »odgovorno«. Končna odločitev bi lahko padla kmalu po srečanju predstavnikov Katarja, Turčije in Hamasa.
Za Netanjahuja nič hudega, če načrt pade v vodo
Po vrnitvi iz Washingtona je izraelski premier Benjamin Netanjahu objavil video, v katerem je poudaril, da ustanovitev palestinske države v mirovnem načrtu ni predvidena. Slednje je formalno najbrž res, a dolgoročno bi se država lahko razvila iz palestinske samouprave, ki jo predvideva Trump. Netanjahu je izjavil, da palestinske države ne bodo dopustili in da bo izraelska vojska ostala v Gazi, pri čemer naj bi mislil tudi na čas po prihodu mednarodnih sil islamskih držav, ki bi po Trumpovem načrtu v Gazi zamenjale izraelsko vojsko in skrbele za red in mir, morda tudi za boj proti ostankom Hamasa.
Netanjahu bi bil verjetno zadovoljen, če bi Trumpov mirovni načrt padel v vodo s Hamasovo zavrnitvijo. Na ponedeljkovi novinarski konferenci je dejal, da bo v tem primeru morala izraelska vojska »opraviti nalogo do konca«, kar pomeni osvoboditi talce (to bo z vojsko težko) in likvidirati Hamas. Če pa bo Hamas pristal na Trumpov načrt, bi Netanjahu lahko v nedogled zavlačeval s »postopnim« izraelskim umikom iz Gaze. Podporo načrtu so izrazile vse evropske in islamske države pa tudi Rusija in Kitajska.
Trumpova zamera
Če je Trump še pred nekaj tedni zagovarjal prisilno izselitev dela Palestincev iz Gaze, februarja celo popolno izpraznitev enklave z namenom gradnje turistične riviere, hoče zdaj z načrtom pokazati, da bi pomagal Palestincem v Gazi, da bi prišli do samouprave, sicer sprva pod nadzorom mednarodnega organa, ki bi ga vodil sam skupaj z nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom. Trump se odslej zavzema tudi za to, da humanitarno pomoč Gazi zagotavljajo agencije Združenih narodov in ne več ameriško-izraelska Humanitarna fundacija za Gazo, ki je s svojim načinom razdeljevanja hrane povzročila smrt več kot 800 lačnih Palestincev.
Menda je Trump nezadovoljen z Netanjahujem, ker je brez njegovega dovoljenja najprej junija napadel Iran, ravno ko se je pogajal s Teheranom, kaplja čez rob pred tremi tedni pa je bil izraelski letalski napad na Hamasove pogajalce v Katarju, ki je pomemben ameriški zaveznik v regiji. Trump meni, da bi moral Izrael pokazati več hvaležnosti in lojalnosti do ZDA za milijarde dolarjev pomoči. Netanjahu pa je s svojo agresivnostjo tudi ogrožal dobre odnose Bele hiše z bogatimi zalivskimi državami, tudi s Savdsko Arabijo. Vendar je Trump v mirovni načrt vključil obe glavni izraelski zahtevi, to je osvoboditev vseh talcev in razpustitev Hamasa. Menda si tudi močno želi Nobelove nagrade za mir, ki pa je ne bi mogel dobiti, dokler se je z ameriško podporo nadaljevalo izraelsko pobijanje Palestincev v Gazi. To naj bi mu povedal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Prvič po več kot 30 letih bi se tako lahko zgodilo, da bo predsednik ZDA izvedel pritisk na Izrael. George Bush starejši je leta 1991 močno zmanjšal pomoč desni vladi Izaka Šamirja, ker se ni hotela pogajati s Palestinci. Šamir je moral popustiti, a je na volitvah leta 1992 zmagal (pozneje ubiti) levosredinski Izak Rabin, ki je začel obdobje sporazumevanja s Palestinci.
Če pa se bo začel uresničevati Trumpov mirovni načrt, bo Netanjahu najbrž izgubil podporo skrajne desnice v knesetu. Trumpu pa se bi težko zoperstavil, tudi zato, ker je kot Putin na mednarodni sceni že tako zelo osamljen in napadan kot vojni zločinec.
