ZDA so pred tem, domnevno zaradi skrbi za nacionalno varnost, prepovedale prodajo zmogljivih čipov, ki jih uporabljajo za urjenje in delovanje modelov umetne inteligence (UI).
V skladu z novim dogovorom pa bosta Nvidia in AMD v zameno za odpravo prepovedi ameriški vladi nakazala 15 odstotkov prihodkov, je poročal Financial Times.
Temelj modelov umetne inteligence
Najpomembnejši mikročip, ki je predmet dogovora, je Nvidiin grafični procesor H20, razvit posebej za kitajski trg. Gre namreč za različico najpomembnejših Nvidiinih mikročipov H100 in H200. Leta 2023 je ameriška vlada v času predsednikovanja Joeja Bidna omejila izvoz naprednih mikročipov, ki jih uporabljajo v modelih umetne inteligence. To so storili tako, da so postavili omejitve tehničnih lastnosti mikročipov, kot je hitrost prenosa delovnega spomina. Pri Nvidii so razvili mikročip H20 tako, da so se izognili tem omejitvam, zato je postal najpomembnejši dejavnik na področju umetne inteligence, podjetja pa so bila izredno uspešna pri izkoriščanju njegovih zmogljivosti. Pri podjetju DeepSeek so na primer močno zmanjšali potrebno količino prenosa delovnega spomina, kar je postal eden najpomembnejših razvojnih prebojev na tem področju. Zaradi kitajskih uspehov je ameriška vlada z nastopom predsednika Trumpa še bistveno bolj zaostrila omejitve in prepovedala izvoz tudi teh mikročipov.
Strokovnjaki za varnost, vključno z nekaterimi, ki so delali v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa, so nedavno v posebnem pismu izrazili zaskrbljenost, da je Nvidiin čip H20 »močan pospeševalnik« kitajskih zmogljivosti na področju umetne inteligence.
Iz Nvidie so odgovorili, da pravila spoštujejo, Jensen Huang, direktor podjetja in eden izmed zvezdnikov trenutne vročice na področju umetne inteligence, pa je pred tem tako v Washingtonu kot Pekingu več mesecev lobiral za ponovni začetek prodaje čipov na Kitajsko. Prejšnji teden naj bi se tudi osebno srečal z ameriškim predsednikom.
Drugo podjetje, ki je stopilo v ta dogovor, AMD, se na vprašanja novinarjev še ni odzvalo, Bela hiša pa dogovora ni zanikala, a ga tudi ni želela komentirati.
Ameriške omejitve so sicer po začetnem šoku postajale vse manj učinkovite, saj so na Kitajskem delovale kot močan pospeševalnik razvoja lastnih mikročipov. Najbolj uspešno je bilo podjetje Huawei, med drugim znani proizvajalec pametnih telefonov.
Prav na to se nanaša tudi komentar podjetja Nvidia: »Amerika ne sme ponoviti napake iz časa tehnologije 5G in izgubiti vodilnega položaja v telekomunikacijah. Če tekmujemo na globalnem trgu, je lahko ameriški tehnološki sklad za umetno inteligenco merilo za ves svet.«
To trenutno še vedno velja, saj so programska orodja za kodo (npr. CUDA), ki deluje na Nvidiinih mikročipih, še vedno temelj programiranja modelov umetne inteligence. Kot so napovedovali številni strokovnjaki s tega področja in tudi vodilni v ameriških podjetjih, kot je Nvidia, je za ameriško tehnološko in s tem tudi ekonomsko prevlado nujno, da na Kitajskem ne bodo mogli razviti ločenega sistema. Ta bi bil, glede na prejšnje prakse kitajskih podjetij in Pekinga, manj zaščiten s patenti in avtorskimi pravicami ter bi tako predstavljal grožnjo ameriškim podjetjem, ki na tem področju z lastno tehnologijo in pravnimi sredstvi upravičujejo visoke marže pri prodaji svojih proizvodov.
Kako velik je posel Nvidie in AMD na Kitajskem?
S prodajo mikročipa H20, ki stane več kot 10.000 evrov, je Nvidia v lanskem letu ustvarila okoli 15 milijard evrov prihodkov. 15-odstotna dajatev od te vsote bi v ameriški proračun prinesla okoli 2,25 milijarde evrov. Nvidia si jo sicer zlahka privošči. Ne le, da je imela v lanskem letu okoli 70 milijard dobička, marže postavlja pri dobrih 60 odstotkih, posamezen čip pa prodaja po ceni, ki je lahko desetkratnik stroškov.
Poleg tega je Nvidia že začela prodajati čipe naslednje generacije: novejša B100 in B200 staneta okoli 30 tisoč evrov, a ju še ne morejo prodajati na Kitajskem, saj ni znano, kako se bo sedaj sklenjeni dogovor razvijal v prihodnosti.
V primerjavi z Nvidio je AMD relativno marginalen igralec na tem področju predvsem zato, ker se morajo prilagajati programskemu okolju Nvidie, ki postavlja standarde. Njihovi čipi so izbira predvsem tistih, za katere so Nvidiini čipi težko dosegljivi bodisi zaradi dolgih čakalnih vrst bodisi visoke cene.
AMD je sicer precej pomembnejši igralec na področju centralnih procesorjev za strežnike. Ti čipi so del računalnikov, ki jih uporabljajo za urjenje in delovanje umetne inteligence. Na te čipe, kjer je AMD-ju konkurenca predvsem prav tako ameriški Intel, ZDA niso uvedle izvoznih omejitev.
Tako Nvidia kot AMD sta sicer proizvajalca brez svojih lastnih tovarn. Nvidia jih nikoli ni imela, AMD pa jih je prodal pred več kot desetimi leti. Proizvodnjo, ki je eden najbolj naprednih in dragih procesov na svetu, je prevzelo tajvansko podjetje TSMC.
Kritike
Do dogovora so bili v medijih za zdaj kritični predvsem predstavniki nekdanjih ameriških administracij in pa strokovnjaki v ''think tankih'', ki se ukvarjajo z ameriško varnostno politiko in komentirajo dogovor s perspektive geopolitičnega rivalstva med ZDA in Kitajsko. Ti so pretežno zagovarjali ameriške omejitve izvoza na Kitajsko zaradi vojaške prednosti ZDA pred Kitajsko. Eden izmed teh strokovnjakov, Peter Harrel iz fundacije Carnegie, je na omrežju X zadevo komentiral takole: »Kitajska bi plačala veliko za napredno ameriško vojaško tehnologijo, kot je letalo F-35. Toda ne glede na to, ali se strinjate s prodajo Nvidiinih čipov H20 na Kitajsko ali ne, je pogojevanje dajatev v zameno za sprostitev izvoznih omejitev katastrofalen precedens.«
Druge pripombe na račun dogovora pa prihajajo s pravnega vidika. Čeprav naj bi šlo za dogovor dveh podjetij z vlado, delitev prihodka dejansko deluje kot izvozni davek. Za razliko od carin, ki so davek na uvoz v ZDA, ameriška ustava prepoveduje dajatve na izvoz blaga iz države.
Umerjena trgovinska vojna
V zadnjem času se po burnem začetku drugega mandata Donalda Trumpa trgovinske napetosti med Pekingom in Washingtonom zmanjšujejo. Peking je omilil nadzor nad izvozom redkih zemljin, medtem ko so ZDA odpravile nekatere omejitve za svoja tehnološka podjetja. Maja sta se državi dogovorili za 90-dnevno premirje v carinski vojni. Od takrat so se predstavniki obeh strani srečali že večkrat, dogovora o podaljšanju pa še ni, rok pa poteče jutri.
Kot del trgovinske politike je Trump pritiskal na velika podjetja, naj več vlagajo v ZDA. Prejšnji teden so iz Appla sporočili, da bodo v državo vložili še 100 milijard, kar je dodatek k prejšnji zavezi, da bodo v naslednjih štirih letih v ZDA porabili 500 milijard. Junija so se pri proizvajalcu pomnilniških čipov Micron Technologyju zavezali, da bodo naložbe v ZDA znašale 200 milijard. Pri Nvidii pa načrte za izgradnjo strežnikov z umetno inteligenco v ZDA ocenjujejo na 500 milijard, obljubljajo pa tudi prve popolnoma ameriške superračunalnike. Koliko teh napovedi se bo uresničilo, ni jasno, saj gre zaenkrat zgolj za ustne obljube direktorjev teh podjetij ameriškemu predsedniku, ne pa tudi za konkretne poslovne načrte.
