Čeprav bi morali najbogatejši Američani plačati povprečno davčno stopnjo v višini 34 odstotkov, v resnici plačujejo precej manj, ugotavlja nova študija nekaterih najuglednejših ameriških ekonomistov. Ti ugotavljajo, da najbogatejši Američani v povprečju plačajo le 24 odstotkov davka. Ta številka se je v zadnjih letih opazno znižala in bo ostala nizka še dolgo – zahvaljujoč davčni politiki Donalda Trumpa, piše časnik The Atlantic.
Kreativno računovodstvo
Študija združuje podatke o dobičkih podjetij, zasebnem premoženju in posameznih davčnih plačilih. Potrjuje, da je ameriški davčni sistem na samem vrhu regresiven, ne progresiven, torej da najbogatejši plačajo manj. Ti vsako leto prikrivajo svoje dobičke z navideznimi izgubami in uporabljajo druge računovodske trike, ki jim jih omogoča zakonodaja. Posledično milijarderji plačujejo nižje davčne stopnje kot številni milijonarji in celo nižje kot mnogi pripadniki srednjega razreda.
Študijo so pripravili ekonomisti z univerze v Kaliforniji v Berkeleyju – Akcan Balkir, Emmanuel Saez, Danny Yagan in Gabriel Zucman. V njej analizirajo premoženje Američanov s Forbesove lestvice 400 – torej ne zgolj enega odstotka ali celo 0,01 odstotka najbogatejših, ampak 0,0002 odstotka populacije, v katero sodijo recimo Larry Ellison, Elon Musk, Jeff Bezos in tudi sam predsednik Trump. Letos ima vsak član te skupine najmanj 3,3 milijarde dolarjev premoženja (2,85 milijarde evrov).
Bogataši brez plač
Ker ekonomisti zaradi varovanja zasebnosti ne morejo dostopati do osebnih davčnih napovedi, so dobili anonimizirane datoteke davčne uprave z združenimi podatki za 400 najbogatejših Američanov po premoženju. Te podatke so dopolnili z letnimi poročili javnih podjetij, državnimi evidencami o davkih na darila in dediščine ter podatki o dobičkih zasebnih podjetij.
Številni bogataši nimajo visoke plače ali realiziranih prihodkov, ki bi se obdavčili vsako leto. Večinski lastnik podjetja Meta Mark Zuckerberg na primer, ki mu je Forbes lani pripisal 181 milijard dolarjev (156 milijard evrov) premoženja, je lani od podjetja prejel 27 milijonov dolarjev (23,3 milijona evrov) »nadomestila«. V teh milijonih je njegova plača znašala le en dolar (0,83 evra) na mesec, torej je praktično neobdavčljiva. Z vsemi izplačili Zuckerberg »uradno« zasluži manj kot vrhunski inženirji umetne inteligence v isti družbi.
Podjetniški velikani si običajno izplačujejo nadomestila v obliki delnic javnih in zasebnih podjetij ter naložb v tako imenovana pass-through podjetja s posebnim davčnim režimom, da se izognejo obdavčitvi. Tako imajo uradno nižje dohodke, kot bi pričakovali, njihovi davki pa so bolj odvisni od zapletenega sistema davka na dobiček podjetij kot od neposrednih dohodninskih stopenj. Zato prejšnje raziskave o obdavčitvi najvišjih dohodkov niso pokazale realne slike obdavčitve najbogatejših.
Uspešna podjetja, ki poslujejo z izgubo
Ekonomista Saez in Zucman sta v elektronskem sporočilu za časnik The Atlantic pojasnila, da je ta nova analiza v nekaterih pogledih celo bolj celovita kot pregled davčnih obrazcev, saj vključuje tako dohodnino kot tudi vse druge davke, zlasti davke podjetij. Največje presenečenje, sta povedala, je bilo, da so milijarderji – oziroma njihovi visoko plačani računovodje – s pomočjo raznih olajšav, kot je amortizacija, naredili bilance tako, da so njihova uspešna podjetja na papirju izkazovala izgube. Te navidezne izgube so med letoma 2018 in 2020 zmanjšale obdavčljivi dohodek podjetja za povprečno 33 milijonov dolarjev na leto (28 milijonov evrov). Posledica je bila, da obdavčljivi dohodek podjetij ni bil več pravilen pokazatelj njihovega dejanskega dobička.
Skupno so najbogatejši Američani od leta 2018 do 2020 državi plačali povprečno 23,8 odstotka svojih prihodkov, pred tem pa so plačevali okoli 30 odstotkov. Razlog je Trumpov zakon o davčnih rezih in olajšavah iz leta 2017. To recimo pomeni, da so plačali le 1,3 odstotka svojega celotnega premoženja, v primerjavi z 2,7 odstotka med letoma 2010 in 2013. Njihove davčne stopnje so bile nižje od povprečja vseh ameriških gospodinjstev.
Bogati še bogatejši
Ključni zakon Trumpovega prvega predsedniškega mandata je milijarderjem omogočil, da obdržijo več svojega denarja. Letos poleti pa je bil sprejet še en »prelep« zakon – »one big beautiful bill act« – ki podaljšuje davčne reze, ustvarja nove luknje za podjetja in znižuje davke na dediščino. Da bi nadomestila izgubljene davčne prihodke, Trumpova administracija zmanjšuje zdravstveno zavarovanje za milijone revnih Američanov in denimo krči program bonov za hrano.
Bogati, med njimi tudi Trump, bodo tako še bogatejši. Račun za to pa bodo plačali reveži, zaključuje The Atlantic.
