Različne države se problema lotevajo na različne načine, v zadnjem času pa je pozornost vzbudila odločitev turškega državnega vodstva, da se je loti pri svetinji tamkajšnje družbe – pri zajtrku. Turški zajtrk velja za najboljšega na svetu, letos so ga ljubitelji zajtrkov postavili na prvo mesto lestvice, ki jo pripravlja Taste Atlas, spletni vodnik za tradicionalne jedi po svetu. A v prihodnje bo turški zajtrk najbrž težje osvojil vrh lestvice, saj se bo vanj vmešala turška politika.
Paša za oči in želodec
Kmalu po naročilu turškega zajtrka se začne spektakel. Na mizi se množijo krožniki in krožnički – na ducate pisanih jedi. Umešana jajca s papriko in paradižnikom, jajca s klobaso, siri, različne vrste kruha, med katerimi ne sme manjkati obroček simita, burek s sirom in špinačo, pa še ocvrti krompirček povrhu, kajmak, med, ki kaplja s satovja, kumare, oljke, paprike, slani namazi, marmelade različnih barv in okusov v majhnih skledicah, arašidovo maslo, lešnikovi namazi, tahini z melaso … Ob tradicionalnem čaju v kozarčku v obliki tulipana. Turška gostoljubnost že stoletja temelji na tem, da se gostje počutijo kot kralji. Gostinci s preobiljem odličnih jedi privabljajo stranke, a obenem to pomeni, da gore ostankov romajo naravnost v smeti.
Po uradni statistiki v povprečju vsak prebivalec Turčije vsako leto zavrže 102 kilograma hrane. Vsak dan, denimo, v smeti roma približno 12 milijonov hlebcev kruha. Z zmanjšanjem količine odpadne hrane za samo dva odstotka bi lahko z osnovnimi živili leto dni oskrbovali 360.000 družin, je izračunala turška nevladna Fundacija za preprečevanje odpadkov.
Samopostrežni zajtrk vprašanje nacionalne varnosti
Ukrepati je odločen tudi turški državni vrh s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom na čelu. Predsednikov svet za kmetijsko in prehransko politiko mora v prihodnjih mesecih pripraviti smernice, kako zmanjšati količino odpadne hrane. Posebej bodo pod drobnogled vzeli tradicionalno (pre)obilne turške zajtrke. Član predsednikovega sveta, znani kuhar Ramazan Bingöl, je prepričan, da jih je treba omejiti. Poziva tudi k večji prilagodljivosti gostincev pri obračunu. »Trenutno morajo zajtrk naročiti in plačati vsi gostje za mizo. Gotovo pa bi bila skupina treh gostov zlahka zadovoljna z zajtrkom za dva, kar bi pomenilo veliko manj odpadne hrane,« je poudaril v pogovoru za turško tiskovno agencijo Anadolu. »Ne gre samo za hrano, ampak tudi za surovine, energijo, delovni čas in okoljsko škodo, ki jo povzročajo ti ogromni zajtrki. Samopostrežni zajtrk je postal vprašanje nacionalne varnosti,« trdi Bingöl.
Druga vroča točka odpadne hrane, ki se je bodo lotili Erdoganovi svetovalci, so samopostrežni bifeji v turističnih naseljih in hotelih, kjer je prav tako na voljo vsega preveč in hrana roma v smeti. Tudi to bi želeli organizirati drugače. »Bolj bi se morali osredotočiti na hrano po naročilu: gostje izberejo jed z jedilnika in se sami odločijo, koliko hrane dejansko potrebujejo,« meni. Bingöl pravi, da se je svet za kmetijsko in prehransko politiko doslej posvetoval z različnimi ministrstvi, institucijami, nevladnimi organizacijami, upravljalci hotelov in prehranskimi strokovnjaki: »To je morda edina tema v Turčiji, o kateri se prav vsi strinjajo: odpadna hrana je problem. Boj proti zavrženi hrani mora postati trajnostna nacionalna politika.« Za največji delež odpadne hrane, 60 odstotkov, so sicer tudi v Turčiji še vedno odgovorna gospodinjstva.
Pa pri nas?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je največji delež odpadne hrane nastal v gospodinjstvih (44 odstotkov v letu 2023), sledilo je gostinstvo s približno tretjinskim deležem. Delež odpadne hrane v trgovini z živili je znašal devet odstotkov, medtem ko je v proizvodnji hrane nastalo sedem odstotkov tovrstnih odpadkov. Še posebno je problem presežkov hrane aktualen v restavracijah oziroma gostinskih obratih; ena od preprostih strategij, ki količino zavržene hrane lahko zmanjša, je možnost, da nepojedeno hrano strežno osebje zavije za domov. Pogosto je to sicer pospremljeno z nekaj zadrege, a se zadeve izboljšujejo. Delež ljudi, ki so pripravljeni reči, naj jim nepojedeno hrano zavijejo za domov, v Sloveniji tako po eni od nedavnih raziskav dosega visokih 84 odstotkov, kar nas postavlja pred Grčijo, Avstrijo, Madžarsko, Poljsko, Irsko, Dansko in Francijo.
