Kot poudarja francoski zgodovinar Michel Pastoureau, barv ne ustvarja narava, niti zgolj oko ali možgani, temveč družba, ki jim pripisuje različne pomene glede na časovno obdobje. Tako postanejo nekakšen kazalnik sprememb vsakega desetletja. Ko raziskujemo vrednote, prepričanja in vedenja generacij, se te stvari kažejo tudi v njihovih značilnih barvah, lahko preberemo v The Conversation.
Segmentacija po generacijah – babyboomerji, X, Y, Z, alfa – razkriva kromatične preference, ki odražajo kolektivni odnos do časa, estetike in aspiracij.
Generacijske barve:
- Babyboomerji (do sredine 60. let) in generacija X (1965–1980): tradicionalne palete, nevtralni in pastelni toni, od 70. let tudi zemeljski odtenki iz narave.
- Generacija Y/milenijci (1980–sredina 90. let): ikonična milenijska rožnata, simbol lahkotnosti, optimizma in izziva spolnim kodam.
- Generacija Z (1995–2010): močna gen Z rumena, vijolična kot simbol inkluzivnosti in samoizražanja ter živo zelena.
- Generacija alfa (2010–…): mešanica naravnih, pomirjujočih tonov in nasičenih digitalnih barv.
Barve niso statične: krožijo, se razvijajo in pridobivajo nove pomene. Trenutni trendi 2024–2025, kot sta neonsko zelena charli XCX in topla rjava mocha mousse, kažejo kontrast med ironično ekspresivnostjo in iskanjem udobja.
Poimenovanje barv je prav tako ključno: ime lahko oblikuje preference in nakupne odločitve bolj kot sam odtenek. Igrivo ali poetično poimenovanje denimo poveča angažiranost.
Razumevanje generacijskih barv je uporabno orodje – barva je več kot estetika, je nosilec pomena, priča časa, vir čustev in skupni jezik, ki povezuje posameznike z duhom njihove dobe.
