Kot je dodal, niti on sam niti vodja bavarske sestrske Krščanskosocialne unije (CSU) Markus Söder "ne bi podpisala pogodbe, ki bi vključevala nova davčna bremena".
Njegovo stališče prihaja po tem, ko je finančni minister in podkancler Lars Klingbeil iz koalicijske Socialdemokratske stranke (SPD) pred kratkim namignil, da bi bilo morda potrebno zvišanje davkov za povišanje prihodkov, ki bi do leta 2027 zaprli proračunsko vrzel. Ta je ocenjena na 30 milijard evrov.
Dejstvo, da ima SPD drugačno stališče glede davkov, je prav tako legitimno kot dejstvo, da imamo svoja stališča glede drugih vprašanj, je dodal Merz, ki je hkrati zanikal, da bi glede tega prišlo do spopada v koaliciji.
Söder je nedavno celo pozval k znižanju davkov ter izjavil, da nemška gospodarska konkurenčnost zahteva nižja davčna bremena.
Merz želi oživiti nemško gospodarstvo, ki se je v letih 2023 in 2024 skrčilo. Da bi to dosegli, je treba po njegovem "delati več in dlje". Kot razloge za konkurenčnost države je navedel prekomerno število dni bolniške odsotnosti, stagnirajočo produktivnost in stroške dela, ki so med najvišjimi v Evropi.
Zaenkrat se je velika koalicija v Berlinu dogovorila o znižanju davkov v skupni višini več kot 45 milijard evrov med letoma 2025 in 2029, namenjenem spodbujanju naložb podjetij.
