Dolgoletni mejni spor Tajske in Kambodže se je v četrtek nevarno zaostril z letalskimi in topniškimi napadi ter najmanj dvanajstimi večinoma civilnimi smrtnimi žrtvami. Tajska je razglasila zaprtje 817 kilometrov dolge meje s Kambodžo na svojem jugovzhodu, odpoklicala veleposlanika ter napovedala izgon kamboškega. Vojaške operacije so potekale na več koncih, vršilec dolžnosti tajskega premierja Phumtham Wechayachai pa je dejal, da se niso razširile drugam in da si državi nista napovedali vojne. V jugovzhodni Aziji so zaskrbljeni, države v regiji so Bangkok in Phnom Penh pozivale k umiritvi razmer.
Obtožbe o miniranju spornega območja
Napetosti med Tajsko in Kambodžo so posebej naraščale zadnji teden, ko sta dva tajska vojaka na mejnem območju stopila na mino in izgubila okončine. V Bangkoku trdijo, da jih Kambodža na spornem območju nastavlja na novo, v Phnom Penhu pa pravijo, da sta vojaka zašla na območje, ki je bilo minirano že v preteklosti.
Streljanje se je potem v četrtek začelo na območju templja Ta Moan Thom, enega od vrste verskih in drugih objektov ob meji, ki si jih lastita obe strani. Kamboška stran trdi, da so tajske sile vdrle čez mejo in da so ukrepali v samoobrambi. Tajska stran pa pravi, da so ob meji opazili dron, ki je spremljal enoto kamboške vojske, in so posredovali.
Tajska je potem za posredovanje pripravila šest letal F-16 in eno je bombardiralo kamboške položaje ob meji, kar so v Phnom Penhu označili za »neodgovorno in brutalno vojaško agresijo« ter zatrdili, da z ničimer niso izzvali takšne operacije. O žrtvah niso poročali. Tajska pa trdi, da je kamboška vojska z večcevnim raketnim sistemom BM-21 streljala čez mejo in ubila enajst civilistov, tudi enega otroka, ter enega vojaka, 24 oseb pa je bilo ranjenih. Civilisti so pred eksplozijami bežali v bunkerje in zaklonišča.
Malezija, ki trenutno tudi predseduje Zvezi držav jugovzhodne Azije (ASEAN), se je takoj ponudila za posrednico za zmanjšanje napetosti med 65-milijonsko Tajsko in 17-milijonsko Kambodžo. Enako je storila tudi Kitajska.
Prepovedali tajske filme
Meja med Kambodžo, ki je bila del francoske Indokine, ter Tajsko, ki se je edina v regiji izognila kolonizaciji, je bila v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja določena z vrsto sporazumov med Francijo in Siamom, kot se je Tajska imenovala prej. Kambodža je postala neodvisna leta 1953 in napetosti ob meji se dogajajo vse odtlej, tako glede njenega poteka kot lastništva vrste templjev oziroma verskih objektov. O enem najbolj izpostavljenih starodavnih templjev Preah Vihear je leta 1962 odločalo meddržavno sodišče kot najvišji sodni organ Organizacije združenih narodov in presodilo, da je na ozemlju Kambodže ter da mora Tajska od tam umakniti vojaške enote. Vendar so se spori nadaljevali. Bangkok je trdil, da se sodba nanaša samo na tempelj, ne pa na okoliška zemljišča. Leta 2008 je Kambodža tempelj predlagala za Unescovo dediščino, kar je prispevalo k novemu sporu, vojski sta se tam obstreljevali, spor pa se je prenesel tudi na druge dele meje. V incidentih do leta 2011 je bilo ubitih štirideset ljudi.
Maja letos je bilo med državama zelo vroče, ko je bil med kratkim obmejnim streljanjem ubit kamboški vojak, kar je vodilo v oster diplomatski spor, ki se še nadaljuje. Tajska je že prej zaprla nekatere mejne prehode, Kambodža je omejila uvoz nekaterih tajskih izdelkov ter prepovedala tajske televizijske oddaje in filme, potem se je zaiskrilo še zaradi tajskih obtožb o kamboškem polaganju min. Posredno so napetosti prispevale k temu, da je tajski premier Wechayachai samo še vršilec dolžnosti. V začetku julija so ga namreč začasno suspendirali, ker je v telefonskem pogovoru z visokim predstavnikom Kambodže nekdanjemu kamboškemu premierju Hunu Senu rekel »stric« ter kritiziral vodstvo tajske vojske.
Vprašanje, ki razvnema čustva
Tudi če se zdajšnje stopnjevanje napetosti pomiri, ni pričakovati rešitve na kratki rok, ampak prej nove zaostritve. Kot komentirajo v kamboškem časniku Khmer Times, je mejno vprašanje za obe strani zelo občutljivo. Tajske politične stranke, zlasti tiste blizu kraljevim in vojaškim elitam, so z mejnimi spori tradicionalno podpihovale nacionalna čustva za politične koristi. Na kamboški strani pa vsaka domnevna grožnja ozemeljski celovitosti razvname javnost in poveže elite, ocenjujejo v časniku. Državi sicer imata komisijo za mejo, ki naj bi demarkacijo končala do leta 2030.
