Veliko upanje, da bi tokratni evropski vrh lahko bil zelo jasen znak trdne podpore Ukrajini, se ni uresničilo. Čeprav so se voditelji strinjali, da bodo še naprej prihodnji dve leti financirali Ukrajino, se do poznega večera niso mogli dogovoriti, da bi za Ukrajino oblikovali novo obsežno večdesetmilijardno posojilo, za katero bi bilo poroštvo v Evropi zamrznjeno državno premoženje Rusije. Kljub temu so nove ameriške sankcije proti ruski naftni industriji in že devetnajsti sklop evropskih sankcij krepili pritisk na ruski vojni proračun. Prav tako so voditelji podprli krepitev evropske obrambne sposobnosti do leta 2030, kar je pred tednom dni predlagala evropska komisija.
Ruskega zamrznjenega premoženja v EU, o katerem se že mesece pogajajo evropski voditelji, je za okoli 185 milijard evrov. Glavnina (140 milijard) leži v Belgiji pri organizaciji Euroclear, enem od dveh glavnih mednarodnih klirinških in poravnalnih sistemov na svetu (drugi je Clearstream iz Luksemburga). V času po ruski invaziji na Ukrajino, ko so se sprejemale sankcije proti Rusiji, je bilo ogromno ruskih državnih obveznic in rezerv, denominiranih v evrih, prav v skrbništvu Euroclearja. Zato je zamrznjeno premoženje na neki način fizično v Belgiji, saj ima podjetje tam pravni domicil.
Glavnina tveganj, če bi prišlo do neke vrste zasega tega premoženja, je zato na Belgiji, če bi Rusija uvedla povračila. Evropska zamisel je, da bi premoženje aktivirali za garancijo več deset milijard vrednega posojila Ukrajini. Na tak način bi evropske davkoplačevalce razbremenili obsežnega plačevanja za ukrajinsko pomoč, Rusija pa bi po doseženem mirovnem dogovoru z Ukrajino morala plačati reparacije, s čimer bi Ukrajina lahko poplačala posojilo. V tem primeru bi bilo vrnjeno zamrznjeno rusko premoženje Moskvi. Če pa Rusija ne bi plačala vojne škode Ukrajini, bi rusko premoženje uporabili za poplačilo posojila Ukrajine.
Belgijski pomisleki
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je udeleževal vrha, je voditelje članic EU pozival, naj se čim prej dogovorijo o načrtu za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v podporo Ukrajini. Velik del tako dobljenih sredstev bi Ukrajina porabila za nakup evropskega orožja, je poskušal prepričati omahljivca. Prav tako je Zelenski evropske zaveznike pozval k dobavam orožja dolgega dosega, potem ko ni dobil obljube ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo Kijevu zagotovil zmogljive rakete tomahawk.
Vse ukrajinske uverture in pripravljenost evropskih voditeljev, da pomirijo De Wewra, niso zadostovale. Belgijski premier po goreči razpravi ni popustil. Verjetno bodo o vprašanju ruskega premoženja spet razpravljali na decembrskem vrhu EU.
Madžarska grožnja z vetom za uporabo ruskih sredstev v četrtek sploh ni prišla do izraza, saj je premier Viktor Orban s shoda v spomin na krvavo zatrt madžarski upor proti Sovjetom leta 1956 iz Budimpešte v Bruselj pripotoval s krepko zamudo. Vseeno je zelo jasno povedal, da z umikom njihove blokade za začetek pristopnih pogajanj Ukrajine za članstvo v EU ne bo nič, saj si ne predstavljajo Ukrajine kot članice EU, si pa želijo z njo oblikovati strateško partnerstvo.
Bodo nove ameriške in evropske sankcije res boleče?
Izkupiček zasedanja je bil vsaj glede Ukrajine mešan. EU je uspelo še na predvečer vrha doseči dogovor o devetnajstem svežnju sankcij proti Rusiji, v katerem so se po umiku slovaškega nasprotovanja obvezali, da bodo z letom 2027 prekinili nakup ruskega utekočinjenega plina. S tem se še dodatno krepi pritisk na vzdržnost visokih vojnih izdatkov Moskve. Med drugim so v tem zadnje sklopu sankcij na seznam prepovedanega sodelovanja uvrstili še 117 plovil »ruske flote v senci«, ladij pod tujimi zastavami, prek katerih Rusija izvaža nafto na tretje trge in polni svoj proračun. Zdaj je tako sankcioniranih že 557 plovil. Na seznam sankcij proti Rusiji so dodali tudi ruske poslovne partnerje iz »cesarstva sredine« – dve kitajski rafineriji s skupno zmogljivostjo 600.000 sodov na dan in Chinaoil Hong Kong, trgovsko enoto družbe PetroChina. V Pekingu so bili zaradi tega ogorčeni,
Svoj del so v sankcijski mozaik dodale tudi ZDA. Z velikim preobratom predsednika Trumpa so namreč uvedle sankcije proti dvema največjima ruskima naftnima družbama Rosneft in Lukoil ter nekaterim njunim hčerinskim družbam. Tuja podjetja imajo slab mesec dni časa, da prenehajo poslovati z ruskima družbama, sicer utegnejo ameriške sankcije doleteti tudi njih. Uvedbi ameriških sankcij je še enkrat sledil poziv, naj Rusija takoj privoli v prekinitev spopadov.
V Moskvi so ameriške ukrepe označili za neproduktivne pri doseganju mirovne rešitve, nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa jih je celo označil za vojno dejanje. Prav nasprotno jih je več evropskih voditeljev hvalilo kot tisti ukrep, ki bi utegnil spremeniti dogajanje in bo resnično prizadel rusko naftno industrijo, posledično pa ruski proračun. V glavnih odjemalkah ruske nafte so zvonili alarmi. Indija je začela razmišljati o zmanjšanju ruskega uvoza, tudi glavna kitajska naftna podjetja so začela preučevati, kaj storiti. Zaradi ameriškega ukrepa so se svetovne cene nafte v četrtek zvišale za 5 odstotkov.
