Tektonske spremembe na svetovnem trgovinskem zemljevidu se, kot kaže, pospešujejo. Nepredvidljiva trgovinska politika Washingtona, ki jo zaznamujejo grožnje z visokimi carinami, sili mnoge države po svetu v iskanje novih, zanesljivejših partnerjev. V središče teh premikov se, kot ocenjujejo analitiki, postavlja Evropska unija, ki si prizadeva postati osrednje vozlišče prenovljenega svetovnega reda, temelječega na pravilih in medsebojnem zaupanju.
Konec tedna je namreč prinesel novo zaostritev. Evropsko unijo so obvestili, da jo nameravajo Združene države s 1. avgustom obremeniti z novimi 30-odstotnimi carinami na blago. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je odzvala odločno in diplomatsko. Poudarila je pripravljenost na nadaljnja pogajanja, vendar hkrati napovedala odločne protiukrepe, če bo potrebno.
Dolgoročni načrti
Vendar se strategija Bruslja ne omejuje samo na to. To je bržkone le prvi korak. Dolgoročni načrt je, kot je med drugim te dni pisal The New York Times, prav tako pa tudi mnogi drugi mediji, veliko bolj ambiciozen in daljnosežen.
»Medtem ko se pogajamo, hkrati poglabljamo naša globalna partnerstva, ki so trdno zasidrana v načelih mednarodne trgovine, temelječe na pravilih,« je dejala von der Leynova, o čemer smo že poročali. Njene besede niso samo na papirju. Primer Indonezije je zgovoren: medtem ko ameriški predsednik Donald Trump tej veliki azijski državi grozi z visokimi dajatvami, Evropska unija pospešeno odpravlja trgovinske ovire.
Ta dvojna slika postaja nova realnost. Na eni strani Združene države, ki z nepredvidljivimi in nenadnimi odločitvami rušijo stare vezi, na drugi strani Evropska unija in druge države, od Kanade do Brazilije, pletejo mrežo novih sporazumov. Tako nastajajo temelji za globalni sistem, v katerem bo vse bolj nepredvidljivi Washington igral manj pomembno vlogo.
Močna partnerstva
»Svobodna in pravična trgovina spodbuja blaginjo, ustvarja delovna mesta in krepi dobavne verige,« je v soboto na družbenih omrežjih zapisal predsednik evropskega sveta António Costa. »Nadaljevali bomo gradnjo močnih trgovinskih partnerstev po vsem svetu.«
Takšni premiki niso enostavni, toda mnoge države menijo, da jim ni ostalo veliko izbire. Diverzifikacija je postala nuja.
Zadnji dogodki so bili poučni. Evropski pogajalci so bili mesece v intenzivnih pogovorih z ameriškimi kolegi in še sredi prejšnjega tedna so iz Bruslja prihajali signali, da so pogajanja blizu vsaj okvirnemu dogovoru. Toda namesto kompromisa je Trump najprej namignil, nato pa prek družbenih omrežij v soboto potrdil, da bo EU doletela enotna 30-odstotna carinska stopnja. Podobna usoda čaka Mehiko, medtem ko so carine za Kanado (35 odstotkov), Tajsko (35 odstotkov), Bangladeš (35 odstotkov) in Brazilijo (50 odstotkov) še višje.
Poznavalci opozarjajo, da Trump načrtno uporablja negotovost kot orodje za izsiljevanje popuščanj. Toda v Evropi se medtem krepijo pozivi k odločnemu in takojšnjemu odgovoru. Brando Benifei, vodja delegacije evropskega parlamenta za odnose z ZDA, je pozval komisijo, naj nemudoma aktivira že pripravljen paket povračilnih ukrepov in do 1. avgusta pripravi še ostrejši odziv. »Trump poskuša razdeliti in prestrašiti Evropo,« je ocenil.
Strateško prestrukturiranje
V ozadju teh kratkoročnih bojev poteka strateško prestrukturiranje. Odkar je Trumpova administracija začela preurejati svetovno trgovino, je EU pospešila sklepanje novih in poglabljanje obstoječih sporazumov. Okrepili so se odnosi s Kanado, zbližale so se celo poti z Združenim kraljestvom pet let po njegovem uradnem izstopu. Unija si prizadeva za tesnejše vezi z Indijo, Južno Afriko ter državami Južne Amerike in Azije.
Nedavno je britanski časnik The Guardian obsežno pisal celo o zamisli, da bi zgradili novo trgovinsko strukturo, ki bi izključevala tako ZDA kot Kitajsko. Slednji očitajo, da s subvencijami preplavlja svetovne trge s poceni blagom. Ursula von der Leyen je nedavno omenila možnost sodelovanja med EU in pacifiškim trgovinskim blokom enajstih držav (CPTPP), ki vključuje Japonsko, Vietnam in Avstralijo, ne pa ZDA in Kitajske.
