Venezuela ZDA obtožuje, da je v petek 18 oboroženih mož z ameriške vojaške ladje za osem ur zasedlo venezuelsko ribiško ladjo, ki je plula v izključno ekonomski coni te latinskoameriške države. »Tisti, ki so dali ukaz za to provokacijo, poskušajo izzvati incident, ki bi upravičil vojno, da bi zrušili zakonito venezuelsko vlado,« trdijo v Caracasu.
Poleg Venezuele so protestirale tudi Mehika, Kolumbija in Brazilija, ker so zaradi domnevne nujnosti boja proti narkokartelom pred desetimi dnevi ZDA na jug Karibov, torej v bližino Južne Amerike, poslale sedem vojaških ladij, jedrsko podmornico, 4500 vojakov in deset vojaških letal F-35, slednja v Portoriko, ki je na Karibih ameriško ozemlje s posebnim statusom. Venezuelski diktator Nicolas Maduro je že večkrat izjavil, da je pripravljen na vojno z ZDA. To ni izključeno, saj ima Donald Trump njegovo državo za narkokartel.
Najbolj agresivni po letu 1989
Pred dvema tednoma je ameriška vojaška ladja na jugu Karibov, nedaleč od Venezuele, razstrelila čoln, ki naj bi, kot trdi Trump, prevažal drogo iz Venezuele v ZDA. Pri tem so ubili enajst »narkoteroristov«, ki so bili po Trumpovih besedah pripadniki Trena de Argua, venezuelskega narkokartela, ki »pod Madurovim vodstvom« deluje v več državah. V Caracasu so Washington obtožili samovoljnih zunajsodnih usmrtitev, na kar opozarjajo tudi mnogi v ZDA. Za zdaj namreč ni dokazov, da bi bili razstreljen čoln in enajst ubitih povezani s tihotapljenjem drog.
Po tej likvidaciji enajstih ljudi je ameriški zunanji minister Marco Rubio izjavil, da bo Trump »uporabil vso vojaško moč ZDA, da bo uničil narkokartele«. Prejšnji teden pa je Trumpov minister za vojno Pete Hegseth v Portoriku marincem dejal, da so na »frontni črti v boju proti drogam«. Vse od napada na Panamo leta 1989 ZDA v Latinski Ameriki niso nastopale tako agresivno. Kot piše tednik The Economist, Trump v Latinski Ameriki noče ustaviti le tihotapljenja drog v ZDA in prihajanja nezakonitih migrantov, ampak bi rad tudi zmanjšal vpliv Kitajske v regiji in se vmešal v notranjo politiko v prid svojim prijateljem in na škodo svojih nasprotnikov. Trumpova politika, predvsem ko gre za Kitajsko, spominja na Monroejevo doktrino iz leta 1823, po kateri so ZDA vsako posredovanje tujih sil v Latinski Ameriki – tedaj je bilo špansko vojaško posredovanje proti osamosvojiteljem že v zadnjih vzdihljajih – razumele kot grožnjo lastni varnosti.
Trumpove grožnje so zalegle
Več latinskoameriških držav, najbolj očitno Mehiko, je Trump zlasti z grožnjo o višjih carinah prisilil, da same ustavljajo migrante na poti v ZDA in da sprejmejo migrante, ki jih ZDA deportirajo nazaj v domovino. Od njih zahteva tudi, da se izogibajo kitajskim infrastrukturnim projektom in da zvišajo carine na kitajske izdelke. V boju proti tihotapljenju drog v ZDA pa je številne tolpe po Latinski Ameriki, prejšnji teden dve ekvadorski, Los lobos in Los Choneros, označil za teroristične organizacije, kar pomeni, da lahko proti njim uporabi vojaško silo.
Ker gre 80 odstotkov mehiškega izvoza v ZDA, se je Mehika podredila Trumpovim zahtevam: povečala je carine na kitajske izdelke na 50 odstotkov in poslala 10.000 vojakov na severno mejo, da bi se spopadla z narkokarteli in migrantom preprečila prehod meje. Brazilija pritisk predsednika ZDA, ki se hoče maščevati za obsodbo prijatelja Jaira Bolsonara na 27 let zapora, lažje zdrži, ker več izvozi na Kitajsko. Čile pa vse več izvaža v Indijo in na Japonsko. Celo argentinski predsednik Javier Milei, ki je Trumpov prijatelj, povečuje trgovino s Kitajsko.
