Lecornu, ki pravzaprav ni hotel ostati premier, se je v zadnjih štirih dneh na Macronovo prošnjo intenzivno pogajal predvsem s socialisti. Zlasti s tem, da bi vladna desna sredina preložila uveljavljanje pokojninske reforme, jih je poskušal pridobiti, da ne bi skupaj z Zelenimi in komunisti takoj glasovali za nezaupnico novi vladi. Vendar so v petek socialisti, Zeleni in komunisti zapustili triurni sestanek z Macronom nezadovoljni, saj se jim zdijo obljube o odlogu pokojninske reforme nejasne.
A za Macrona in Lecornuja je zdaj problem tudi v tem, da ob tem, ko imata težave zaradi zelo verjetne nezaupnice s strani skrajne desnice in levice, se proti njima obračajo v lastnih vrstah. Ne le republikanci, ki so doslej veljali za najbolj desno vladno stranko, ampak tudi stranka Horizont prvega Macronovega premierja Edouarda Philippa noče podpirati vlade, v kateri bi bila stara imena makronistične politike.
Lecornu je zdaj pozno zvečer na družabnem omrežju X zapisal, da iz dolžnosti sprejema nalogo, ki mu jo daje predsednik države, kar vključuje tudi sprejem proračuna za naslednje leto. Zahteva, da se vsak član vlade odpove predsedniškim ambicijam, saj nekateri vodilni francoski politiki nočejo sklepati »gnilih kompromisov«, da bi se volivcem pred predsedniškimi volitvami prikazali kot načelni in odločni.
