Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek in torek na delovnem obisku v Sloveniji. Gre za drugi obisk voditelja te države v Sloveniji, potem ko je bil leta 2013 na uradnem obisku njegov predhodnik François Hollande. Tudi Macron je že bil v Sloveniji, leta 2021, takrat na vrhu EU-zahodni Balkan. Tokratni obisk pa združuje z udeležbo na ponedeljkovem portoroškem vrhu skupine sredozemskih članic EU, MED9.
Ko bo vrha konec, bo Macron v ponedeljek obiskal Luko Koper, v torek pa imel pogovore v Ljubljani. Prihaja na povabilo premierja Roberta Goloba, s katerim sta si politično precej blizu. Macron je Goloba v Parizu gostil že dvakrat, njuni stranki pripadata isti politični skupini v evropskem parlamentu. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo sprejela Macrona v torek in skupaj z njim vodila pogovor med delegacijama.
Tudi o jedrski energiji
V premierjevem kabinetu obisk razumejo kot priložnost za poglabljanje strateškega partnerstva med državama, ki ju povezuje obsežno gospodarsko sodelovanje. Lani je bila Francija s 3,15 milijarde evrov deveta največja trgovinska partnerica Slovenije, po podatkih agencije Spirit. Vlada Francijo uvršča med prednostne trge za slovenska podjetja, skoraj tisoč jih tja izvaža svoje izdelke, medtem ko je v Sloveniji več kot 120 podjetij v francoski lasti, po podatkih francoskega veleposlaništva. Med najbolj znanimi je novomeški Revoz kot del podjetja Renault.
Pričakovati je, da bo med obiskom beseda tekla tudi o načrtovanem drugem bloku jedrske elektrarne Krško, največjem posameznem infrastrukturnem projektu v zgodovini države. Konkurenta za več kot deset milijard evrov vredno naložbo sta ameriški Westinghouse in francoski EDF, ki sta pripravila študiji izvedljivosti projekta.
V premierjevem kabinetu pravijo, da državi »delita številne skupne poglede na aktualna vprašanja Evropske unije in mednarodne skupnosti«, med drugim o potrebi po močni in povezani Evropi. Obe državi sta priznali Palestino, Slovenija lani, Francija letos, in imata podobne poglede na pomoč Ukrajini.
77 odstotkov ga ne podpira
Macron prihaja na obisk v obdobju, ko je doma politično oslabljen. V zadnjih merjenjih njegovega dela ne odobrava 77 odstotkov vprašanih, 18 odstotkov ga podpira. Njegova stranka in njene zaveznice v parlamentu nimajo večine. V zadnjih manj kot dveh letih je odstopilo pet premierjev, nazadnje pred dvema tednoma Sebastien Lecornu, ki pa ga je Macron potem znova imenoval na položaj in je odtlej preživel dve glasovanji o nezaupnici.
Glavni izziv ostaja sprejetje proračuna, kjer bo potrebno zatiskanje pasu, saj ima Francija po Grčiji in Italiji največji javni dolg v EU – znaša 114,1 odstotka BDP (povprečje v območju evra je 88 odstotkov). Polemike o tem, kje varčevati, so trenutno v jedru sporov med strankami, politična nestabilnost je velika in tudi zaradi te je bonitetna hiša S&P v petek znižala oceno Francije s četrte na peto najvišjo, kar prinaša dražje zadolževanje.
Macron je tudi sam tarča pritiskov dela javnosti in politike, naj odstopi, vendar pravi, da bo mandat oddelal do konca. Izteče se mu spomladi 2027 in takrat ne sme vnovič kandidirati zaradi ustavne omejitve na dva zaporedna mandata. Teoretično bi lahko spet kandidiral leta 2032.
