Bayrou je v ponedeljek napovedal glasovanje o zaupnici njegovi vladi, ki bo 8. septembra. Opozoril je, da je javni dolg dosegel okrog 3400 milijard evrov oz. približno 114 odstotkov francoskega BDP, kar po njegovem mnenju "predstavlja eksistencialno grožnjo".
V luči tega si vlada prizadeva za drastične proračunske reze. Pri tem potrebuje podporo opozicijskih strank, vendar jim nasprotujejo skrajno desni Nacionalni zbor (RN), ki ima v parlamentu največje število sedežev, leva Nepokorna Francija (LFI) in druge leve stranke.
Vodja RN Jordan Bardella je dejal, da je Bayrou z napovedjo glasovanja o zaupnici "praktično razglasil konec svoje vlade", nekdanja vodja stranke in njena vplivna članica Marine Le Pen pa je menila, da bi morali razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Vodja LFI Jean-Luc Melenchon je medtem prst uperil v Macrona in ga v primeru padca vlade pozval k odstopu.
Macron se s tovrstnimi pozivi sooča že od julija lani, ko je po uspehu skrajne desnice na evropskih volitvah razpisal predčasne volitve, ki so francoski parlament privedle v brezizhoden položaj. Vendar predsednik države kljub težavam vztraja, da bo ostal na položaju do konca mandata leta 2027.
Če bi parlament zavrnil zaupnico Bayrouju, bi Macron moral spet iskati novega predsednika vlade ali pa razpisati ponovne predčasne parlamentarne volitve. Po oceni bruseljskega portala Politico bo Macron v primeru zavrnitve zaupnice najverjetneje imenoval novega premierja.
Med potencialnimi kandidati se omenja obrambnega ministra Sebastiena Lecornuja. Macron pa bi se lahko obrnil tudi k nekaterim predstavnikom levega pola, da bi pridobil njihovo podporo, še navaja Politico.
Nekateri člani Macronovega tabora sicer menijo, da so nove predčasne volitve edina prava rešitev. "Nihče si tega ne želi, a je neizogibno," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal član predsedniške ekipe.
