Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v četrtek po koncu videokonference koalicije voljnih, v kateri je več kot 50 zaveznic Ukrajine, sporočila, da so načrti za mirovne sile v primeru premirja pripravljeni in da bodo pomagali varovati ukrajinsko nebo in njene vode v Črnem morju ter okrepiti ukrajinsko kopensko vojsko. Operativno poveljstvo koalicije se seli v Pariz, po dvanajstih mesecih pa spet v London, sta sporočila. Zavzela sta se tudi za okrepljen pritisk na Rusijo s sankcijami oziroma z nečim, kar bo pritisnilo na rusko gospodarstvo, kot je rekel Starmer. Na konferenci je prvič sodeloval tudi posebni odposlanec ameriškega predsednika Keith Kellogg.
Medtem sta se ameriški zunanji minister Marco Rubio in njegov ruski kolega Sergej Lavrov srečala drugič od prihoda nove ameriške administracije na oblast, tokrat ob robu sestanka zunanjih ministrov zveze držav jugovzhodne Azije ASEAN. Trenutek je bil zanimiv, ker je ameriški predsednik Donald Trump pred tem izrekel glasno in precej ostro kritiko na račun Moskve zaradi vojne v Ukrajini. Rubio jo je ponovil. »Tako kot predsednik sem tudi sam razočaran in nezadovoljen, ker ni napredka. Imela sva odkrit in pomemben pogovor,« je o srečanju z Lavrovom dejal Rubio ter v diplomatskem jeziku nakazal na razhajanja. Novinarjem pa je tudi povedal, da mu je Lavrov predlagal »novo idejo« o Ukrajini, a ni razkril, za kaj gre. Ta ideja oziroma nov pristop, ki ga bo posredoval Trumpu, bi »lahko odprl neko novo pot k miru«, je dodal.
Nova taktika v zraku
Neposredna mirovna pogajanja med Kijevom in Moskvo z ameriškim posredovanjem so po dveh srečanjih v Carigradu v maju zašla v slepo ulico oziroma jih sploh ni več. Rusija še vedno – drugače kot zahodne države in Ukrajina – zahteva, da potekajo brez premirja. Pravzaprav Rusija verjetno sploh ni za pogajanja, ker naj bi načrtovala veliko poletno ofenzivo, ob tem ko je Ukrajina tudi zaradi občasnega zmanjševanja ameriške vojaške pomoči oslabljena.
Rusija izvaja tudi vse hujše napade na civilno prebivalstvo. Junij je bil mesec z največjim številom civilnih žrtev od začetka vojne. Po podatkih Združenih narodov je v ruskih napadih v Ukrajini umrlo 232 civilistov, 1343 je bilo ranjenih. Od začetka julija so nočni napadi ruskih brezpilotnikov na ukrajinska mesta še hujši. Samo v noči s torka na sredo je Rusija napadla z več kot 700 droni šahedi, kar je rekord. V noči s srede na četrtek pa je ruska vojska prvič uporabila novo taktiko: brezpilotniki in izstrelki so prileteli iz številnih različnih smeri in jih spreminjali ter mesto v zraku pred napadom praktično obkrožili, kar je povzročalo težave že tako preobremenjeni protizračni obrambi glavnega mesta, je poročal CNN.
Za obnovo 446 milijard evrov
V Rimu se je v četrtek začela četrta medvojna konferenca o obnovi Ukrajine. Udeležujejo se je tudi italijanska premierka Georgia Meloni, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, Merz in Trumpov posebni odposlanec Keith Kellogg. V Kijevu si želijo predvsem sporazume, ki bi Ukrajini omogočili preskrbo z energijo, saj so ruski napadi močno prizadeli njeno infrastrukturo.
Svetovna banka ocenjuje, da bo obnova Ukrajine v prihodnjih desetih letih stala 446 milijard evrov. Von der Leynova pravi, da bo evropska komisija obnovi stanovanj, bolnišnic in energetske oskrbe kratkoročno namenila 2,3 milijarde evrov, dolgoročno pa do 10 milijard, tudi s posebnim skladom. Skupna pomoč EU Ukrajini je po njenem doslej znašala 165 milijard evrov.
