Po pravkar objavljenih podatkih notranjega ministrstva je lani za azil zaprosilo rekordno število 111.084 oseb, med njimi 37.000 »ljudi iz čolnov« – nezakonitih priseljencev, ki prihajajo na Otok prek Rokavskega preliva v nevarnih gumijastih čolnih (73 jih je utonilo, kar je največ doslej). Desničarski mediji so zagnali vik in krik o »porazni priseljenski in azilantski politiki« laburistične vlade, ki je, resnici na ljubo, na oblasti šele dobro leto in je podedovala posledice štirinajstletne kaotične pred- in pobrexitske politike vrste konservativnih vlad.
1,5 milijarde evrov na leto za nastanitev azilantov
Tudi zelo drago nastanjevanje azilantov v hotelih britanskih mest je zdaj sprožilo – menda domoljubne – proteste, čeprav se je pod Starmerjevo vlado število azilantov v hotelih zmanjšalo. Pred lansko julijsko zmago na volitvah je bilo v 400 hotelih nastanjenih 56.000 azilantov, zdaj v okoli 210 hotelih živi 32.000 azilantov. Ti naj bi davkoplačevalce v povprečju stali 137 evrov na dan, a poučeni trdijo, da je cena veliko višja, od 230 do 577 evrov na dan. Njihovo bivanje v hotelih je znaten del poldruge milijarde evrov, kolikor stane nastanitev tolikšnega števila azilantov na leto, predvsem zaradi počasnega obravnavanja njihovih prošenj za azil.
Val protestov minuli konec tedna je spodbudila »zmaga« protestnikov v Eppingu. Protest za protestom, ki so postajali vse bolj nasilni, pred hotelom Bell v Eppingu, v katerem je nastanjenih 140 azilantov, je sprožil pravno bitko lokalne vlade z britansko vlado, v kateri je zmagala prva, vsaj v prvem krogu. Notranje ministrstvo je napovedalo pritožbo na odločitev visokega sodišča, ki je razsodilo, da jih mora vlada izseliti do dvanajstega septembra. Lokalna vlada v Eppingu je trdila, da je hotel Bell z nastanitvijo azilantov kršil lokalne predpise in zakon o namembnosti hotela, kar je »privedlo do dogodkov, ki so spremenili njihov kraj z nasilnimi protesti, strahom pred kriminalnimi dejanji azilantov in skrbjo za varnost okoli 1800 šolarjev, ki se septembra vračajo v šolske klopi«. Sodnik je razsodil, da protesti ne morejo biti veto na izvajanje predpisov o namembnosti, je pa dodal, da so bili zakoniti in da je lokalna vlada dokazala, da je nezakonita raba hotela vplivala na spremembo kakovosti in značaja območja/skupnosti, posebno zaradi strahu pred kriminalom in v manjši meri zaradi kriminalnih dejanj azilantov, ki jih skrajna desnica kar vse po vrsti razglaša za kriminalce, posiljevalce, pedofile in tako naprej. Ta razsodba je dramatično povečala azilantsko politično migreno Starmerjeve vlade, saj je 28 drugih lokalnih vlad že napovedalo posnemanje lokalnih oblasti v Eppingu.
31 mesecev zapora za poziv k požigu hotelov z migranti
Nastanitve azilantov v hotelih so že od vsega začetka vroč politični kostanj, ki ga ne prejšnje konservativne vlade, ki so se za takšno rešitev odločile, ne sedanja laburistična vlada niso mogle ohladiti. Tudi protestov ne morejo zadušiti kljub drakonskim ukrepom proti protestnikom. Minuli četrtek je zapor zapustila 42-letna Angležinja Lucy Conolly, žena konservativnega politika, ki so jo lani obsodili na 31 mesecev zapora zaradi »sovražnega govora«. Po lanskem uboju treh deklic v Southportu, po katerem so se kot gozdni požar razširile govorice, da je morilec azilant, ki naj bi prišel v Britanijo nekaj dni prej v enem od čolnov prek Rokavskega preliva (v resnici je bil najstniški morilec rojen v Britaniji), je na omrežju X svoje sledilce pozvala, naj zakurijo hotele z azilanti. Sodnik je bil neizprosen, čeprav je tvit, ki ga je prebralo 310.000 uporabnikov, po treh urah in pol izbrisala in se zanj opravičila še pred aretacijo. Ter priznala krivdo. Odsedela je 40 odstotkov kazni. Njen primer je sprožil srdito polemiko o svobodi govora na Otoku. Lord Acton, ustanovitelj in direktor Unije za svobodo govora, ocenjuje, da je to, da je bila v zaporu skoraj leto dni zaradi enega samega tvita, »nacionalni škandal«. Njen mož Raymond Connolly, ki je konservativni svetnik, je ženo branil kot dobro osebo, ki ni rasistka, in dodal, da je za napako plačala zelo visoko ceno. Ta očitno ni odvrnila na tisoče in tisoče Otočanov pred množičnimi protesti, ki trajajo že vse poletje. Njihova »vstaja« in zmaga v Eppingu jih je opogumila. Protirasistični in levičarski aktivisti jih povezujejo z naraščanjem nestrpnosti do priseljencev in azilantov, vzponom rasizma in krepitvijo skrajne desnice, kar je, resnici na ljubo, zelo enostranska razlaga tega vse večjega problema.
