Starega-novega francoskega premierja Sebastiena Lecornuja je v torek v parlamentu čakala prva preizkušnja. Potem ko je njegova druga vlada na svoji prvi seji sprejela osnutek proračuna za prihodnje leto z vnovičnim varčevalnim programom, kar je bila ena izmed osrednjih točk političnih razhajanj v zadnjih mesecih, je premier moral proračun predstaviti poslancem. Temeljno vprašanje je bilo, ali bo tokrat Lecornuju uspelo prebiti politično slepo ulico, v kateri se je država znašla vse od leta 2024 razpisanih predčasnih volitvah, na katerih noben tabor ni imel večine, parlament pa se pozneje ni mogel dogovoriti o proračunu, ki bi zmanjšal primanjkljaj. Da bi to dosegel in preprečil nezaupnice proti njemu je segel globoko v žep kompromisov. Zamrznil je namreč pokojninsko reformo do naslednjih predsedniških volitev – do aprila 2027.
Macronova grožnja
Da bo Lecorunuju v drugem poskusu težko, ni bilo dvoma. A da bo morda le nekaj dni drugič premier, minuli petek, ko ga je ponovno na mesto predsednika vlade imenoval predsednik Emmanuel Macron, ni pričakoval. Proti njemu sta za četrtek napovedani že dve nezaupnici zaradi novega proračuna. Vložili jo bodo v skrajni levi stranki Nepokorjena Francija in v skrajno desnem Nacionalnem zboru. Socialisti, ki so odločilni jeziček na tehtnici, zaenkrat ne nameravajo podpreti teh nezaupnic, so pa razmišljali o svoji, če se Lecornu ne bi odrekel pokojninski reformi. Z zamrznitvijo pokojninske reforme jih je verjetno prepričal, da ne bodo glasovali za nezaupnico.
Premier je sicer dejal, da pokojninsko reformo zgolj odlaga ne pa se ji odpoveduje. Poslancem je poudaril, da je odprt za kompromise – tudi glede proračuna. V bran svojemu premierju je z grožnjo stopil tudi predsednik Emmanuel Macron. Napovedal je namreč, da bo razpustil parlament, če bodo poslanci v četrtek izglasovali nezaupnico Lecornuju.
Manjši rezi od predhodnika
Premier s proračunom predlaga zmanjšanje javnega primanjkljaja s petih na 4,7 odstotkov BDP. To je kar skromno zmanjšanje v primerjavi z letošnjim 5,4 odstotnim primanjkljajem. Za 30 milijard predvideno krčenja proračuna predvideva zmanjšanje davčnih olajšav za podjetja, strožja pravila za prispevke za socialno varnost in nove dajatve. Čeprav je zmanjšanje proračuna precej nižje kot ga je predlagal njegov predhodnik Francois Bayrou (ta je hotel reze v višini 44 milijard evrov), so politične stranke že raztrgale nov predlog proračuna. Davek na premoženje, delna obnovitev izrednega prispevka na dobiček velikih podjetij, enoletno podaljšanje prispevka za visoke dohodke, zamrznitev starostnih pokojnin in socialnih prejemkov in zamrznitev dohodninske lestvice, ki jih predlaga Lecornu, niso naletele na ugoden odziv.
Vlada Lecornuja, ki v veliki meri prevzema proračunska besedila njenega predhodnika Françoisa Bayrouja, namerava skupaj doseči proračunski napor v višini približno 30 milijard evrov, kar je štirinajst milijard manj, kot je nameraval prihraniti Bayrou. Da je predlog proračun problematičen, je sicer ugotavljala tudi neodvisni fiskalni nadzorni organ - Visoki svet za javne finance. Po njihovi oceni temelji na rožnatih gospodarskih predpostavkah (vlada ocenjuje, da bo gospodarska rast prihodnje leto eno odstotna), ukrepi za zategovanje pasu pa morda ne bodo uresničeni, so še ocenjevali.
Cilj Lecornuja je preseči politični pat položaj v državi. V svoji drugi vladi je obdržal približno dve tretjini ministrov iz prve vladne ekipe, dodal pa jim je nekaj tehnokratov kot primer, da je prišlo do sprememb.
