Več medijev je v zadnjih letih ustanovilo oddelke, ki preverjajo objave na družbenih omrežjih. Portal Deutsche Welle (DW), ki ga financira nemška vlada, je objavil nekaj takih analiz.

Uporaba umetne inteligence

Primer videa, ustvarjenega z umetno inteligenco, je ta 16-sekundni video, ki naj bi prikazoval Tel Aviv. Hitro se je razširil, na primer na X profilu iranskega medija Tehran Times so ga poimenovali "Sodni dan v Tel Avivu". Ogledalo si ga je več kot 1,9 milijona ljudi. Novinarji Deutsche Welle so z obratnim iskanjem slik ugotovili, da je bil video objavljen na TikToku 28. maja, torej pred napadom Izraela na Iran.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by عامِليون (@3amelyon)

Dve jasni sledi razkrivata, da je video ustvarjen z umetno inteligenco, kar je označeno na spodnji sliki. V ozadju se na sedmi sekundi videa dva avtomobila zlijeta med vožnjo drug v drugega. V spodnjem delu pa bi morale biti sence cilindričnih predmetov vzporedne, vendar niso.

Posnetki iz Gaze

Naslednji viralni video, ki si ga je do sedaj ogledalo več kot 9 milijonov ljudi, prikazuje množično uničenje v Gazi. "Svet je molčal, medtem ko je Izrael izvajal genocid – zdaj nas poučujejo o etiki? Gaza," piše v objavi na X. Video prikazuje popolnoma porušeno mesto.

Nizka kakovost in sivi toni v objavah na omrežju X so vzbudili sum, a kot so ugotovili novinarji Deutsche Welle, je posnetek pristen. Prvi namig, da so posnetki resnični, je bilo ime Abu Samar v vodnem žigu v levem kotu videa.

Novinarji DW so ugotovili, da je to ime fotografa, in ga poiskali na instagramu. Njegovo polno ime je Mohammed Abu Samar. 4. aprila je na Instagramu objavil različico videa v višji kakovosti, ki je zelo podroben, barve so realistične, premiki ljudi pa so avtentični.

Poleg tega so našli posnetke novinarske agencije Associated Press, objavljene 16. in 17. februarja 2025. Poročajo, da gre za begunsko taborišče Jabaliya v Gazi, na posnetkih pa so bile vidne iste porušene zgradbe. Uničenje je mogoče preveriti tudi na nedavnih satelitskih posnetkih iz Google Earth.

Objave uradnih profilov

Posebno problematična so zavajanja, ki jih objavljajo uradni državni organi. Velikokrat so objave formulirane tako, da neresnica ni neposredno izrečena, ampak samo implicirana.

Zgoraj je primer objave izraelske vojske na omrežju X. Kot so opozorili na spletnem mediju Drop Site, je uradni profil izraelske vojske vsaj dvakrat objavil enako fotografijo, ki je bila spremenjena samo z drugačnimi učinki. Spremenjena fotografija je bila objavljena pod dvema različnima poročiloma o napadih v Iranu kot ilustracija dogajanja. Posnetek je resničen, in čeprav to ni nikjer eksplicitno izrečeno, je implicirano, da gre za dva različna letalska napada, medtem ko je prikazan le en.

Priporočamo