Po podatkih iz poročila je bilo lani visoki stopnji akutne nezanesljive preskrbe s hrano izpostavljenih 295,3 milijona ljudi v skupno 53 državah. Leta 2023 je bilo takih 281,6 milijona.
"Lakota in podhranjenost se širita hitreje, kot smo se sposobni odzvati," je v poročilu izpostavil Guterres in dodal, da lakota pesti ljudi "od Gaze in Sudana do Jemna in Malija".
Iz poročila je razvidno, da so bili nasilje in konflikti glavni dejavniki, ki so botrovali lakoti v 20 državah. V 18 so bile medtem za pomanjkanje v prvi vrsti krive ekstremne vremenske razmere, v 15 pa gospodarski pretresi.
V poročilu tudi piše, da so obeti za letošnje leto slabi, med drugim zato, ker so države donatorice na čelu z ZDA zmanjšale sredstva za humanitarno pomoč. Za programe, namenjen preskrbi z hrano, so se ta na podlagi poročila zmanjšala za 45 odstotkov.
Zmanjšanje financiranja naj bi prizadelo zlasti humanitarne dejavnosti v Afganistanu, DR Kongo, Etiopiji, Južnem Sudanu, Sudanu, Jemnu in na Haitiju.
"To je več kot le neuspeh sistemov - to je neuspeh človeštva," je še dejal prvi mož ZN, ki meni, da je lakota v 21. stoletju neopravičljiva. "Na prazne želodce se ne moremo odzvati s praznimi rokami in obrnjenimi hrbti," je poudaril.
