Kitajska kontejnerska ladja Istanbul Bridge je pred dnevi postavila nov rekord, saj je s Kitajske do britanskega pristanišča Felixtowe priplula po arktični Severnomorski poti v samo 20 dneh. Arktična pot, dolga 7500 navtičnih milj, je skoraj za polovico krajša od tradicionalne poti skozi Sueški prekop, ki za 11.000 navtičnih milj do Velike Britanije običajno traja 40 do 50 dni. Za pot iz Kitajske v Evropo okoli Afrike pa je treba dodati še deset dni.
Gre za prvo redno ladijsko linijo, ki povezuje azijska in evropska pristanišča po severnem pomorskem prehodu, poroča pomorski portal gCaptain. Ladja Istanbul Bridge s 4800 kontejnerji na krovu, ki je prilagojena za plovbo v polarnih razmerah do minus 25 stopinj Celzija, ni potrebovala pomoči ledolomilca. Iz kitajskih pristanišč je ladja Istanbul Bridge plula proti severu mimo Japonske in ruske Kamčatke v Vzhodnosibirsko morje, od tam po Arktičnem oceanu proti zahodu, čez Barentsovo morje ter ob norveški obali do Velike Britanije, kjer je po 20 dneh priplula v Felixtowe. Cilj naročnikov arktične plovbe je bil prehiteti običajni jesenski naval kontejnerskih ladij, ki trgovcem v Evropi dostavljajo velike količine kitajskega blaga za božične praznike.
Kitajski ladjar Sea Legend novo redno linijo med pristanišči (Qingdao, Dalian, Šanghaj, Ningbo, Felixtowe, Rotterdam Hamburg in Gdansk) imenuje »Kitajsko-evropski arktični ekspres« in poudarja, da krajša pot zmanjšuje izpuste in stroške. Okoljevarstveniki pa po drugi strani opozarjajo prav na to, da so emisije težkega ladijskega goriva v občutljivem arktičnem okolju lahko zelo škodljive. Kljub okoljskim pomislekom kitajska podjetja hitro širijo promet po Arktiki, vedno več jih pridobiva dovoljenja za tamkajšnjo plovbo. Govorijo o polarni svilni poti. Letos poleti je po Severnomorski poti plulo že več kot 20 kontejnerskih ladij in več deset ladij z drugimi vrstami tovora, so poročali na portalu gCaptain.
Za zdaj so to sezonske plovbe, omejene na obdobje od julija do novembra, vendar Kitajci skupaj z Rusijo načrtujejo, da bi do leta 2030 vzpostavili celoletni arktični promet, še piše portal. Sicer je prvi popolni prehod kontejnerske ladje po artični poti pred sedmimi leti opravil danski ladjar Maersk, ko je svojo ladjo Venta Maersk poskusno poslal iz Vladivostoka v Sankt Peterburg in Bremerhaven. A pri drugem največjem kontejnerskem ladjarju na svetu tega niso videli kot ustrezne alternative ustaljenim plovbnim potem. Zahodni ladjarji so se zaradi okoljskih in političnih razlogov večinoma umaknili s te plovbne poti in očitno prepustili arktične vode kitajskim prevoznikom.
