Prav neverjetno je, da so laburisti po komaj dobrem letu na oblasti že tako nepriljubljeni, da člani stranke na začetku kongresa že govorijo o zamenjavi premierja Keira Starmerja in o mogočih naslednikih na čelu stranke in s tem vlade. Na levem krilu stranke jih precej navija za nekdanjega poslanca in ministra, od leta 2019 zelo hvaljenega župana Manchestra Andyja Burnhama. Zveni res neverjetno, saj je Starmer tisti, ki je najzaslužnejši za vrnitev laburistov na oblast julija lani po štirinajstih letih vladavine konservativcev, ki ji je dal pečat brexit.
Prebegli volilci
Ob začetku kongresa laburistov, ki so lani na volitvah zmagali s 35 odstotki glasov, jim raziskave javnega mnenja kažejo vsega 21-odstotno podporo. To je kar devet odstotnih točk manj od podpore, ki jo v raziskavah dobiva vodilna stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo desničarskega populista Nigla Faragea. Podatki kažejo, da so laburistični volilci razbežali na različne konce političnega spektra. Največ jih je šlo k Farageu, ki gradi priljubljenost z vse bolj trumpovsko protipriseljensko deportacijsko retoriko. Tja naj bi se preselilo 12 odstotkov tistih, ki so lani podprli laburiste. Enajst odstotkov bi jih zdaj glasovalo za liberalne demokrate, deset odstotkov za Zelene in tako naprej.
Glavni razlog za to sta razočaranje volilcev nad Starmerjevo vlado oziroma razkorak med predvolilnimi obljubami in povolilnimi dejanji. Največ, kar 68 odstotkov vprašanih, kritizira vladno priseljensko politiko, 63 odstotkov vodenje ekonomije, 58 odstotkov pa je kritičnih zaradi neskončne krize javnega zdravstva.
Starmer: Saj sem rekel, da potrebujemo čas
Starmer je v dolgem televizijskem intervjuju na predvečer kongresa skušal relativizirati zaostanek za Farageevo stranko. Dejal je, da je Britancem pred volitvami povedal, da bo potreboval več kot dvanajst mesecev za spreobrnitev stanja v državi po štirinajstih letih konservativnih vlad. »Ne morem trditi, da se lahko vse zgodi hkrati kot s pritiskom na gumb. Potrebujem čas in prostor, da naredimo, kar moramo narediti,« je rekel.
Starmer je zaradi ugibanj o svoji morebitni zamenjavi pozval k enotnosti v stranki, rekoč, da se Velika Britanija še ni soočala z izzivom, kakršnega predstavlja Farageeva stranka Reform UK. »Moramo se bojevati za dušo naše države … Pred nami je največja bitka našega življenja, saj se bomo morali soočiti z Reformirajmo UK in jo premagati. V tej bitki moramo držati skupaj vsi, ki nam je mar za to državo,« je dejal Starmer, ki je najnovejšo Farageevo protipriseljensko obljubo razglasil za rasistično in nemoralno. Farage namreč pravi, da bi odpravil pravico priseljencev, da po petih letih zaprosijo za stalno prebivališče v Veliki Britaniji in pridobijo pravico, da živijo, delajo in študirajo na Otoku. Starmer je predlagal, da bi podvojili čas za pridobitev te pravice s pet na deset let.
Ko je tudi pričeska osebna izkaznica
Faragea je javno kritiziral tudi nekdanji konservativni premier Boris Johnson in ga razglasil za skrajno nevarnega. V nedeljo pa se je spravil nad predlog Starmerjeve vlade o uvedbi digitalnih osebnih izkaznic za vse britanske državljane in zakonite priseljence. Te naj bi bile v pomoč tudi pri priseljenski politiki. Veliko, morda večina Otočanov se od nekdaj brani osebnih izkaznic in jih še nikoli niso imeli v nobeni obliki. »Ne, ne, ne, tisočkrat ne. Ne bom imel osebne izkaznice. Odločno zavračam kakršen koli nor laburistični načrt za nadziranje britanskega prebivalstva. Če bom prejel kakršen koli dopis o tem od katerega koli dela vlade, ga bom preprosto raztrgal,« je napisal Johnson in požel več norčevanja kot pohval. Mnogi so ga spomnili, da že ima najmanj dva identifikacijska dokumenta, vozniško dovoljenje in potni list.
