Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem govoru pred Generalno skupščino podnebne spremembe opredelil kot prevaro, vendar to drugim državam ni vzelo poguma. "Vedno se najdejo voditelji, ki na podnebnih vrhih sporočajo drugačne usmeritve," je v izjavi slovenskim dopisnikom Trumpov nastop komentiral Kumer.
Povedal je še, da se je v New Yorku udeležil tudi treh stranskih dogodkov, ki so se nekako dotikali izjave predsednika ZDA. "Znanost je tukaj zelo jasna. Znanost se ni spremenila z menjavo oblasti v ZDA in to na nek način tudi bolj poenoti preostali del sveta v poti naprej. Je težje, ni pa nemogoče" je dejal minister.
"Znanost je tukaj neizprosna. Podatki nam kažejo, vreme nam sporoča, vedno več je ekstremnih dogodkov. Slovenija se segreva dvakrat hitreje kot je evropsko povprečje. Slišal sem druge voditelje ogroženih držav, da jih čez nekaj let ali desetletij ne bo več," je dejal.
Na vprašanje ali je morda opaziti, da ob izpadu ZDA večjo vlogo v agendi proti spremembam prevzema Kitajska tako kot nasploh na ZN, je Kumer dejal, da je Kitajska pri podnebnih prizadevanjih zelo prisotna že nekaj let in presega cilje, ki si jih je zadala, čeprav bi si morda evropske države želele, da bi šlo hitreje.
"V zadnjih letih se čuti, kako velik napredek je Kitajska naredila - ne samo na področju energetike - tudi na področju prizadevanj za naslavljanje podnebnih sprememb, okoljskih zavez," je dejal.
Na posebnem dogodku na visoki ravni o podnebnih ukrepih je Kumer izpostavil, da je treba združiti domače ambicije z ambicijami na svetovni ravni in pravično razdeliti financiranje podnebnih ukrepov.
"Slovenija tukaj lahko pokaže svojo svetlo in ambiciozno vlogo, saj smo julija sprejeli prvi podnebni zakon. Slovenija ima tako uzakonjen cilj, da bo do leta 2045 podnebno nevtralna družba. S tem sledimo ambicioznosti politike EU," je dejal.
Na srečanju Koalicije visoko ambicioznih za prenehanje onesnaževanja s plastiko je poudaril pomen nadaljevanja pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu o plastiki, ki bo zajel celoten življenjski cikel izdelka - od proizvodnje do odpadkov - in omejil uporabo najnevarnejših kemikalij.
"Plastika je globalni izziv za okolje in zdravje ljudi. Potrebujemo enotna pravila, ki bodo spodbudila trajnostne rešitve in naredila plastiko varno za ljudi in okolje," je dejal Kumer.
Slovenija je podprla še hiter zagon Sklada za odzivanje na izgube in škodo, ki bo prvič omogočil dejanska izplačila najbolj prizadetim državam zaradi podnebnih nesreč.
"Izgube in škoda niso oddaljena prihodnost, temveč vsakdan milijonov ljudi. Sklad za odzivanje na izgube in škodo mora biti operativen zdaj in ne jutri," je dejal o skladu, v katerega bo Slovenija letos in prihodnje leto prispevala 1,5 milijona evrov in sodeluje v njegovem odboru skupaj z Avstrijo in Luksemburgom.
