Pred nekaj tedni je več kot sto ljudi umrlo v napadu živinorejcev na vas Yelewata v osrednji Nigeriji, kjer je še dovolj dežja in so tamkajšnje savane privlačne za prebivalce vse bolj puščavske severne Nigerije in celotnega Sahela. Nekateri so bili ustreljeni, drugi zaklani, tretji pa so končali v ognju številnih požganih hiš. Policija in v bližini nastanjena vojaška enota sta se spopadli z napadalci in jih tudi nekaj ubili.
Več nigerijskih in lokalnih vlad je v zadnjih letih zaman poskušalo zajeziti nasilje. Samo v zvezni državi Benue, v kateri je vas Yelewata in ki velja za glavno žitnico 240-milijonske Nigerije, najštevilnejše afriške države, je razseljenih tretjina ali 1,5 milijona ljudi. Takšna je ocena organizacije Amnesty International, ki je v zadnjih dveh letih v Benueju naštela 6896 smrtnih žrtev spopadov med živinorejci in poljedelci za zemljo. Pogosto prihaja tudi do ugrabitev žensk in otrok ter do požigov hiš.
Ekonomske in verske napetosti
V Nigeriji in Sahelu spori zaradi zemlje med poljedelci, ki so večinoma kristjani, in živinorejci, ki so večinoma muslimani, trajajo že desetletja. V zadnjih letih pa jih razpihujejo še ekstremistični pridigarji obeh ver.
Ker je vse težje najti dobro pašo, se živinorejci vse bolj preživljajo tudi z roparskimi napadi. Vključujejo pa se tudi v džihadistične tolpe. Pravzaprav je pogosto težko ločiti med razbojniki in islamističnimi teroristi, včasih gre za dva vidika istih oboroženih skupin. Te v Nigerijo vdirajo tudi iz držav Sahela, zlasti iz Nigra, Malija in Čada. Znašajo se nad vasmi neoboroženih poljedelcev. Policija in vojska običajno nastopita prepozno. Menda oborožene tolpe pogosto podkupijo poveljnike lokalnih garnizonov. Poljedelci pa, ker jih država ne varuje, jemljejo pravico v svoje roke in se sami maščujejo za napade, kar nasilje še povečuje.
Živinorejec, ki je postal razbojnik
Minuli teden se je na severozahodu Nigerije vladna lokalna samoobrambna milica, ki ji je pomagala nigerijska tajna služba, silovito spopadla s tolpo znanega kriminalca Bella Turjija v njegovem oporišču. V streljanju, ki je trajalo več kot uro, naj bi pripadniki vladne milice ubili več kot 100 pripadnikov tolpe, sami pa imeli več kot 20 mrtvih, med njimi je Bašari Manija, ki je nekoč pripadal eni od številnih kriminalnih tolp s severa, a je prestopil na stran države in lokalnega prebivalstva ter je zdaj tudi vodil napad.
Cilj napada je bil voditelj tolpe 31-letni Turji, živ ali mrtev, a je bil vnaprej obveščen o napadu in se je menda s svojimi tisoč možmi dobro pripravil, tako da ga niso dobili. Znan je po pokolih. Med 4. in 6. januarjem 2022 je v več vaseh dal pobiti okoli 200 ljudi, poleg pripadnikov lokalnih samoobrambnih milic tudi veliko žensk in otrok, njegova tolpa pa je odpeljala več kot 2000 glav govedi. Še pred dvema mesecema je z grožnjo s pokolom prisilil k izselitvi 5000 ljudi več vasi. Na ozemlju, ki ga ima za svoje, pobira »davek« in pobija po vaseh, ki mu ga nočejo plačevati.
Z lokalnimi oblastmi je podpisal več mirovnih sporazumov, a se jih ni dolgo držal. Konec leta 2021 je proti njemu potekala prava ofenziva nigerijske vojske, potem ko je v videu grozil, da bo v Nigerijo povabil druge tolpe iz Sahela in destabiliziral državo. Sodeloval je z džihadističnimi skupinami iz severovzhodne Nigerije. Njegovi bojevniki ga obožujejo in menijo, da ima nadnaravne moči. Sicer izhaja iz živinorejske družine, ki ji je, ko je bil še najstnik, lokalna milica, v kateri so bili poljedelci, ukradla nekaj krav. Ko so se pritožili, so mu ubili strica. Zatem je začel sam krasti živino in tako se je zapisal kriminalu. Danes trdi, da je njegova etnična skupina Fulani žrtev genocida v Nigeriji in da se maščuje.
