V Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, o katerem zdaj razpravljajo na mirovnih pogajanjih v Egiptu, se ne omenja Zahodnega brega, ki je že 58 let pod izraelsko okupacijo. Vsekakor je eden glavnih vzrokov za nevarne izraelsko-palestinske napetosti in konflikte nezakonito naseljevanje Judov na Zahodnem bregu. Zadnje vlade Benjamina Netanjahuja to krajo palestinske zemlje celo spodbujajo in med več kot tremi milijoni Palestincev živi že okoli 700.000 Judov. Tudi s pomočjo teh nezakonitih priseljencev je Netanjahu okrepil izraelski nadzor nad Zahodnim bregom.
Posegi na severu
Napetosti in konflikti na tem palestinskem ozemlju, ki je veliko za dobro četrtino Slovenije, so obstajali že dolgo pred 7. oktobrom 2023. Prva palestinska vstaja je potekala še pred začetkom mirovnega procesa (1987–1993), druga (2000–2005) pa je Zahodni breg zajela, ko se je mirovni proces znašel na okopih.
Že 26. januarja 2023 je izraelska vojska v mestu Dženin na severu Zahodnega brega ubila devet pripadnikov Islamskega džihada, 3. julija 2023 še osem Palestincev in 17. septembra še štiri, tudi 15-letnega dečka. Po Hamasovem pokolu 7. oktobra 2023 je izraelska vojska še pogosteje vpadala v palestinska mesta in begunska taborišča na Zahodnem bregu. Običajno so te vpade spremljali zračni napadi. Najbolj sta bili na udaru begunski taborišči – mesti Dženin in Tulkarm, kjer so potekali spopadi s palestinskimi skrajneži. Izraelska vojska je na Zahodnem bregu samo med oktobrom 2023 in avgustom 2024 aretirala več kot 10.000 Palestincev.
Naseljenci vse nasilnejši
Med vojno v Gazi se je nad Palestinci na Zahodnem bregu povečalo tako nasilje izraelske vojske kot tudi nasilje nezakonitih judovskih priseljencev. Oboji so v zadnjih dveh letih na Zahodnem bregu ubili že okoli 1100 Palestincev, med temi je bila petina otrok.
Judovski priseljenci pa v zadnjih dveh letih neredko požigajo domove Palestincev in ropajo njihovo živino. Samo med oktobrom 2023 in majem 2024 so Združeni narodi na Zahodnem bregu evidentirali več kot 800 napadov judovskih priseljencev na Palestince. Za te judovske skrajneže, ki jih ščiti izraelska vojska, se zdi, da hočejo Palestincem na Zahodnem bregu tako zagreniti življenje, da bi se ti odločili za izselitev v Jordanijo. Tam že živi več milijonov palestinskih beguncev, večinoma iz obdobja prve izraelsko-arabske vojne leta 1948, ko so Judje pogosto izganjali Palestince z njihovih domov na ozemlju današnjega Izraela. Sicer pa je tudi na Zahodnem bregu in v Gazi več kot polovica Palestincev beguncev iz leta 1948.
Grozeča pripojitev
Palestinci z Zahodnega brega se najbolj bojijo, da bi si Izrael priključil Zahodni breg, saj bi se potem njihova situacija najbrž še poslabšala. Za aneksijo poskušajo izkoristiti sedanjo vojno v Gazi nekateri skrajno desni člani izraelske vlade. Netanjahu pa menda namerava to storiti v prihodnjih letih. Arabske in evropske države, pa tudi ZDA ga poskušajo odvrniti od tega. Pripojitev Zahodnega brega bi namreč končala vsako upanje na rešitev dveh držav. Arabske države opozarjajo Izrael, da bi taka odločitev judovski državi povsem onemogočila vključitev na arabski Bližnji vzhod, razveljavila pa bi tudi že dosežene »Abrahamove sporazume« Izraela z nekaterimi arabskimi državami.
Na Zahodnem bregu je tudi sedež palestinske uprave, ki se ima za edinega predstavnika Palestincev, tako v Gazi kot na Zahodnem bregu. A je med njimi zaradi skorumpiranosti, nesposobnega vodenja gospodarske politike, odsotnosti političnih reform, popuščanja Izraelu pri pobiranju carin in nezakonitega naseljevanja Judov zelo nepriljubljena. Že od leta 2006 palestinska uprava, na čelu katere je 89-letni predsednik Mahmud Abas, na Zahodnem bregu ni organizirala volitev.
Dušenje palestinskega javnega sektorja
Po 7. oktobru 2023 pa je skrajno desni izraelski finančni minister Bezalel Smotrič zadržal velik del carinskih prihodkov, ki bi jih morala dobiti palestinska uprava. Dejal je, da gre za tisti del, ki je namenjen Gazi, kjer palestinska oblast z Zahodnega brega neposredno financira javni sektor in pokojnine. Po Smotričevih besedah pa naj bi ta denar prišel v roke Hamasa. A zaradi tega so se na Zahodnem bregu močno znižale plače zaposlenim v javnem sektorju, težave pa občutijo tudi v zdravstvu.
Pestijo jih še druge težave. Takoj po 7. oktobru 2023 je bil zlasti hud udarec za 390.000 Palestincev z Zahodnega brega, ker jim Izraelci niso več dovolili odhoda na delo v Izrael. Mnogi so ostali brez zaslužka, s katerim so preživljali svoje družine.
