V ozadju stopnjujočega se konflikta na Bližnjem vzhodu sicer poteka več diplomatskih prizadevanj, da bi Izrael in Iran pripravili do deeskalacije razmer, toda za zdaj glavni protagonist ostaja orožje. Trojica evropskih držav (Velika Britanija, Francija in Nemčija), ki so imele z Iranom jedrski dialog še pred vnovičnimi pogajanji Teherana z uradnim Washingtonom, zdaj oblastem v Teheranu sporoča podobno kot ameriški predsednik. Vse tri so se pripravljene nemudoma pogajati z Iranom o njegovem jedrskem vprašanju. Po oceni nemškega zunanjega ministra Johanna Wadephula so pogajanja »ključni prvi pogoj za pomiritev (jedrskega) spora, da Iran ne predstavlja nevarnosti za regijo, državo Izrael ali Evropo«. Naslednji teden mora priti do odločilnega premika k premirju, je poudarjal.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je sicer Izraelu ponudil takojšnje premirje, če se bodo končali izraelski napadi na Iran, vendar so se ti nadaljevali. Predsednik Masud Pezeškian je nato dejal, da bodo iranski odgovori še silovitejši, če se izraelski napadi ne bodo ustavili. Vse večje stopnjevanje vojne veča nevarnost, da bodo vanjo posrkani številni drugi akterji. Pezeškian je denimo iraškega premierja Mohameda Šajo Al Sudanija pozval, da naj več storijo za zaščito svoje suverenosti, saj izraelski lovci napadajo Iran tudi prek iraškega zračnega prostora.
Velika Britanija, ki na Ciper že pošilja letalske okrepitve, je nakazala, da bi utegnila stati ob strani Izraelu tudi vojaško z zračno podporo, če bi se stvari še zaostrile. ZDA se medtem želijo izogniti sodelovanju v vojni, čeprav Iran trdi, da so našli dokaze, da so ZDA že vpletene v napade. »Če nas bo Iran na kakršen koli način, v kakršni koli obliki napadel, se bodo oborožene sile ZDA z vso svojo močjo spustile proti vam v obsegu, ki ga še nihče ni doživel,« je sporočil Trump z jasnim svarilom Iranu in njegovim zaveznikom, da naj ne napadajo ameriških tarč v regiji.
Drsenje v širitev konflikta
Državi si izmenjujeta napade na ozemlju druga druge, žrtve so po hudem raketnem obstreljevanju Irana (svojo vojaško operacijo so poimenovali Odločen odgovor III) začeli preštevati tudi v Izraelu. Iranske rakete so zadele stanovanjsko sosesko v Bat Yamu, kjer zdaj pod ruševinami pogrešajo tri ljudi. Ta kraj je obiskal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je dejal: »Pomislite, kaj bi se lahko zgodilo, če bi imel Iran jedrsko orožje, s katerim bi napadel izraelska mesta. Pomislite, kaj bi se lahko zgodilo, če bi imel Iran 20.000 takšnih raket.« V osrednjem delu Izraela je bilo ubitih 11 ljudi, med njimi trije otroci, 200 jih je bilo ranjenih. Na iranski strani so doslej našteli 138 mrtvih. Napadeni jedrski obrati v Natanzu, Isfahanu in Fordowu so močno poškodovani, a zaradi tega naj ne bi zaznali povečane stopnje sevanja.
Samo obstreljevanje vojaških tarč ali jedrskega programa je v doslej dobre tri dni trajajoči vojni med Izraelom in Iranom že zdavnaj preseženo. Po izraelskih napadih na iransko plinsko polje in enega glavnih vozlišč in skladišč nafte pri Teheranu so Iranci zadeli tudi izraelski petrokemični obrat v Haifi. V konflikt so se vnovič vmešali jemenski hutijevci, ki so proti Izraelu v koordinaciji z Iranom izstrelili rakete, kar je pripeljalo do tega, da je izraelska vojska poskušala ubiti načelnika generalštaba hutijevske vojske. Tako že prihaja do širitve konflikta, čeprav vanj še nista bila posrkana Hamas in Hezbolah. ZDA so pred vpletanjem v vojno sicer posvarile tudi Iranu zavezniško šiitsko skupino iz Iraka Kataib Hezbolah.
