Crown Estate (Posestvo krone) je zbirka zemljišč in posesti v Združenem kraljestvu, ki pripada britanskemu monarhu samo kot pravni osebi, ni pa del njegovega zasebnega premoženja. Zato je neke vrste »državna (javna) posest monarha« in korporacija, katere dobiček delita vlada in kraljeva družina. Zveni zapleteno, ker je zapleteno.
Ni pa zapleteno ugotoviti vrednosti Crown Estata, ki je eden največjih upravljalcev nepremičnin in zemlje na Otoku. Nepremičnine so vredne približno 15,6 milijarde funtov. Največ so vredne urbane nepremičnine, več kot devet milijard funtov. Od teh imajo največjo vrednost tiste v središču Londona (mednje sodi vse, kar vidite na znani ulici Regent Street). Crown Estate upravlja tudi več kot 7920 kvadratnih kilometrov zemlje, od kmetijskih zemljišč in gozdov. V njegovi lasti so tudi številne druge reči, od nakupovalnih središč do igrišč za golf. Ima tudi nadzor nad več kot polovico (55 odstotkov) britanske obale.
Kraljevi monopol na morskem dnu
Crown Estate ima v lasti praktično celotno morsko dno, od, kot je zapisano v letos posodobljenem zakonu o posestvu krone (ta mu dovoljuje investiranje in izposojanje denarja), povprečne nizke plime do 12 navtičnih milj (22 kilometrov) od obale. Greenpeace UK je opozoril Crown Estate, da razmišlja o pravnih ukrepih, z drugimi besedami, zagrozil je s tožbo, če ne bo prenehal z »monopolnim dobičkarstvom« na račun plačnikov računov za elektriko in razvijalcev priobalnih vetrnih elektrarn.
Zakaj opozorilo oziroma grožnja ravno zdaj? Ker bo kmalu velika dražba, na kateri naj bi se energetska podjetja potegovala za dele morskega dna, na katerih bi gradila nove vetrne elektrarne. Crown Estate upravlja vse nepremičnine, zemljo in vse drugo, kar pripada kralju kot pravni osebi, dobiček pa si delita državna zakladnica in kraljeva družina. Kot zakonita lastnica vsega britanskega morskega dna (razen škotskega) na dražbah oddaja dele morskega dna energetskim podjetjem za gradnjo vetrnih elektrarn in kuje dobičke iz tako imenovanih (nepovratnih) pristojbin za opcije, s katerimi potencialni najemniki zagotovijo svoje sodelovanje na dražbah, in veliko večje dobičke za dolgoročni najem.
Greenpeace trdi, da je Crown Estate izkoristil svoj monopolni položaj, da zaračunava visoke pristojbine za najem morskega dna. Trdi tudi, da je to privedlo do cenovnega sistema, ki je močno povečal dobičke posestva pa tudi plače njegovih izvršnih direktorjev in uradni dohodek kraljeve hiše. Hkrati je prinesel višje stroške za sektor vetrne energije, posebno pa za plačnike položnic za elektriko, katere cene se hitro zvišujejo, čeprav so že dolgo veliko višje kot v drugih primerljivih bogatih državah. Greenpeace UK zahteva preučitev omenjenih dražb in spremembe.
Direktor Greenpeacea Will McCalum pravi, da bi Crown Estate moral upravljati morsko dno v interesu naroda in skupnega dobrega, ne pa za ustvarjanje dobička in orjaških bonusov vodilnih. »Ne smemo spregledati nobene možnosti za iskanje rešitev za znižanje računov za energijo, ki povzročajo stisko v milijonih gospodinjstev. Če tega problema ne bodo rešili, bo moralo sodišče odločiti, ali je to, kar se dogaja, zakonito,« meni McCalum.
