Znanstveniki že nekaj časa napovedujejo, da bi se komarji lahko ustalili tudi na Islandiji, saj so tam številni habitati primerni za njihovo razmnoževanje, kot so močvirja in ribniki. Vendar pa številne vrste ne bi mogle preživeti ostrega podnebja.
Toda Islandija se segreva, in to štirikrat hitreje kot preostala severna polobla. Ledeniki se talijo, v tamkajšnjih vodah pa so že našli ribe iz toplejših morij, kot na primer skuše.
Povedal je: »Na Kiðafellu v Kjósu (pokrajina severno od Reykjavíka) so bili najdeni trije primerki vrste Culiseta annulata, dve samici in en samec.«
Gre za vrsto komarjev, ki je odporna proti mrazu in lahko preživi islandske razmere tako, da se pozimi skriva v kleteh in skednjih.
Najditelj komarjev Björn Hjaltason je novico objavil na facebooku. »Ob mraku 16. oktobra sem na traku za privabljanje metuljev opazil nenavadno muho,« je dejal Björn, sklicujoč se na past, ki jo uporablja za privabljanje žuželk. »Takoj sem posumil, za kaj gre, in jo hitro ujel.«
Komarji se zaradi človeških aktivnosti širijo tudi v nekatere najbolj odročne kraje na svetu. Eden takih so recimo Havaji, kamor so prišli pred stoletjem in pol z evropsko kolonizacijo. Zaradi milega podnebja se je uspešno razmnožil kuščasti komar (Culex quinquefasciatus), ki prenaša ptičjo malarijo.
Domorodne vrste ptic na Havajih, ki so se razvijale v odsotnosti te bolezni, nimajo naravne odpornosti. Ptičja malarija je v zadnjih desetletjih izbrisala več kot trideset vrst, druge pa so se umaknile na najvišje in najhladnejše vrhove na otokih. A zaradi segrevanja ozračja se komarji širijo tudi tja.
Brez komarjev tako ostajajo zgolj še Antarktika ter nekaj oddaljenih otokov. Med njimi imajo največ prebivalstva Ferski otoki, ki ležijo nekoliko južneje od Islandije in so, podobno kot Grenlandija, del Danske. Največji sovražnik komarjev tu so predvsem močni vetrovi.
