Pred desetimi leti je Hajtam Alafi v Siriji živel povsem drugačno življenje. Delal je kot zobotehnik in vodil svoj laboratorij. A skrbelo ga je zdravje hčera. Obe sta namreč invalidki, potrebovali sta veliko pomoči in bili odvisni od zdravil. Zaradi državljanske vojne pa je bilo zanju vse težje skrbeti.
Zato je družina Alafi pobegnila iz Sirije v nemški Salzgitter. Na Spodnjem Saškem se je Hajtam želel ustaliti in odpreti zobotehnični laboratorij. Ugotovil pa je, da bi moral v Nemčiji najprej opraviti mojstrski izpit.
Do prve zaposlitve več let
Podobno težko kot Alafiju je bilo mnogim drugim, ki so leta 2015 prišli v Nemčijo. V nekaj mesecih je v državo prispelo na stotisoče ljudi. Do prvih zaposlitev je pogosto minilo več let, kažejo danes objavljeni podatki Inštituta za raziskovanje trga dela in poklicev (IAB), ki jih je pridobil medij ZDFheute.
Po teh podatkih ima danes 64 odstotkov beguncev iz leta 2015 plačano zaposlitev, dodatnih pet odstotkov je samozaposlenih.
Naredili so veliko
Raziskovalka migracij Julija Kosjakova z Univerze v Bambergu v svoji študiji deset let po znamenitem »Zmoremo!« Angele Merkel pozitivno ocenjuje vključevanje beguncev na trg dela. »Veliko nam je uspelo,« pravi in ugotavlja, da so se v primerjavi s preteklimi generacijami begunci iz leta 2015 hitreje zaposlili.
To je po besedah Kosjakove še posebno pomembno, saj večina ni bila pripravljena na nemški trg dela: pogosto jim je primanjkovalo znanja jezika in socialnih stikov, poleg tega je bil beg za mnoge travmatičen, njihove izobrazbe pa v Nemčiji niso priznavali.
Ženske se težje zaposlijo
Natančnejši pogled v statistiko pokaže, da so težave zlasti pri ženskah. Devet let po prihodu je zaposlenih več kot tri četrtine moških, žensk pa le tretjina.
Za prihodnost bo ključno vključevanje žensk na trg dela, poudarja Kosjakova. Ključni dejavnik pri tem je otroško varstvo – starši otrok se precej redkeje zaposlijo kot tisti brez njih.
Slabo plačane službe
Kot drugo veliko težavo Kosjakova izpostavlja kakovost zaposlitev. Begunke pogosto delajo v zdravstvu, moški pa v proizvodnji, logistiki ali prometu. Gre za panoge, kjer v Nemčiji primanjkuje delovne sile. A tam so plače nizke.
Zato so številna gospodinjstva še vedno odvisna od socialnih transferjev. Po podatkih iz študije jih 34 odstotkov prejema državno podporo v obliki državljanskega dohodka.
»Delo ni le vir dohodka, temveč tudi možnost za vključitev in samouresničitev,« poudarja Kosjakova.
Vprašanje pa je tudi, kaj ti ljudje delajo. Hajtam Alafi ima v Nemčiji danes sicer službo, vendar ne več kot zobotehnik. Namesto laboratorija vodi trgovino z oblačili v središču mesta.
