Slabe tri tedne po srečanju Vladimirja Putina in Donalda Trumpa na Aljaski je v četrtek pod vodstvom Francije in Velike Britanije potekal sestanek več kot 30 zaveznic Ukrajine, to je koalicije voljnih. Na njem so poskušali konkretneje izdelati načrt varnostnih zagotovil za Ukrajino, ko bodo spopadi ustavljeni. Gre za napotitev vojakov evropskih držav v Ukrajino ter tudi za oborožitev, financiranje in urjenje ukrajinske vojske, ki bo, če bo dovolj močna, najbolj zanesljivo varnostno zagotovilo za preprečitev ruskega napada po premirju ali sklenitvi miru.
Obsežna udeležba za dogovor
Na sestanku koalicije voljnih so bili v Parizu poleg Emmanuela Macrona in Volodimirja Zelenskega, ki sta že v sredo skupaj večerjala, milijarder in posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik evropskega sveta Antonio Costa, premierji Poljske, Španije in Danske, Donald Tusk, Pedro Sanchez in Mette Frederiksen, ter finski predsednik Alexander Stubb, ki velja za Trumpovega prijatelja. Po videopovezavi so na pogovorih med drugimi sodelovali premierji Velike Britanije, Nemčije in Italije, Keir Starmer, Friedrich Merz in Giorgia Meloni. Osnovni problem pri varnostnih zagotovilih je, da bodo mogoča šele po ustavitvi vojne, ki pa je še ni na vidiku.
Takoj po sestanku koalicije voljnih je sledila še videokonferenca med Trumpom, Zelenskim in najpomembnejšimi evropskimi voditelji. Pogovarjali so se predvsem o tem, kako bi pri varnostnih zagotovilih lahko sodelovale ZDA. Trumpa so hoteli evropski voditelji tudi prepričati, naj sprejme nove sankcije proti Rusiji, tako da bo mogoče spraviti njeno gospodarstvo na kolena. Trump naj bi pokazal pripravljenost, da se še dodatno omeji zaslužek, ki ga ima Putinova Rusija od izvoza nafte in plina. Zahteva pa, da Evropa preneha kupovati rusko nafto in začne izvajati gospodarski pritisk na Kitajsko, ker podpira Rusijo. A v EU le še Slovaška in Madžarska, ki sta Trumpovi zaveznici, kupujeta rusko nafto.
Načrta ne bodo razkrili Rusiji
Sicer je Trump v sredo v Beli hiši ob obisku novega poljskega predsednika Karola Nawrockega izjavil, da »se bo nekaj zgodilo«, če Putin ne bo izpolnil njegovih pričakovanj. A Trump mu je že prevečkrat popustil: tako je od njega več mesecev zaman zahteval premirje brez pogojev, po srečanju z njim na Aljaski, ko je obupal glede premirja, pa prav tako zaman vsaj trilateralno srečanje z Zelenskim.
Macron je po četrtkovih pogovorih v Parizu in po videopovezavi na novinarski konferenci, ki jo je imel skupaj z Zelenskim, izjavil, da je Evropa pripravljena na napotitev vojakov v Ukrajino v primeru ustavitve vojne in da se bodo o ameriškem sodelovanju pri tem dokončno dogovorili v prihodnjih dneh. »Formalno smo v Franciji in Litvi že odobrili morebitno napotitev naših čet v Ukrajino. Dvajset držav je izrazilo pripravljenost za to. Formalna odobritev naj bi sledila v prihodnjih tednih,« je dejal. »ZDA so zelo jasne v tem, da hočejo sodelovati v zagotavljanju varnosti. Našega načrta pa ne bomo razkrili Rusiji gospoda Putina.« Dodal je: »Ne glede na to, ali bo premirje ali pa bo sklenjen mir, takoj ko bo utihnilo orožje, bodo varnostna zagotovila začela veljati.«
Zelenski za okrepitev ukrajinske vojske
Zelenski je dejal, da so zavezniki iz koalicije voljnih izdelali splošni okvir varnostnih zagotovil. Obžaloval je, da Putin ne kaže volje do ustavitve vojne. »Srečanja na Kitajskem bo imel za spodbudo za nadaljevanje vojne,« je dodal. Glede varnostnih zagotovil je povedal: »Strukture sporazumov o varnostnih zagotovilih ne smemo razkriti. Prvi steber je okrepitev naše vojske in naše oborožitvene industrije. (…) Ugotovili pa smo, da proizvodnja orožja in streliva v Evropi ni zadostna in da jo je treba povečati. Okoli 60 odstotkov orožja, ki ga uporabljamo, je izdelanega v Ukrajini.«
Prepričan je, da je srečanje s Putinom potrebno. »A če mi predlagajo srečanje v Moskvi, to pomeni, da ga nočejo. Toda že to, da o tem Rusija govori, je prvi korak.« Putin je sicer v sredo Zelenskega že drugič v treh tednih povabil v Moskvo na pogajanja o miru.
Zakaj bi Rusija odločala o Ukrajini?
Kremelj je v sredo zavrnil možnost, da bi vojaki Natovih držav lahko prišli na ukrajinsko ozemlje. »Rusija ne bo razpravljala o možnosti prihoda tujih čet v Ukrajino. To je povsem nesprejemljivo in bo povsem spodkopalo vsako obliko varnosti,« je v Vladivostoku, na ruskem Daljnem vzhodu, izjavila predstavnica ruskega zunanjega ministrstva. »To niso varnostna zagotovila za Ukrajino, ampak zagotovilo za nevarnost na evropski celini,« je dejala. Generalni sekretar Nata Mark Rutte pa je takoj zatem izjavil, da Rusija ne bo odločala o tem, ali Zahod lahko pošlje svoje čete v Ukrajino. »Zakaj bi nas sploh zanimalo, kaj si o tem misli Rusija?« je dodal.
Putin je v sredo v Pekingu izjavil, da bo Rusija dosegla svoje cilje s pomočjo svoje vojske, če pogajanja s Kijevom ne bodo uspešna. »Na vseh sektorjih fronte je ruska vojska v ofenzivi.« Putinov zunanji minister Sergej Lavrov pa je izjavil, da bo trajni mir mogoč le pod pogojem, da bodo ukrajinske regije, ki si jih je Rusija priključila septembra 2022, mednarodno priznane kot del Rusije.
