Kljub velikemu pritisku, naj države povečajo izdatke za obrambo, še posebej po namigih nove ameriške administracije, da njihova podpora ne bo brezpogojna, Madrid še vedno okleva pri premikih v smeri, ki so jo že krepko ubrale vse druge članice, piše ugledni Wall Street Journal.
Večina članic Nata se zaveda, da dva odstotka BDP-ja ne bosta več dovolj, da bi Washingtonu dokazale, da si zaslužijo ugodnosti iz petega člena Natove pogodbe. Zato so že namignile, da bodo v najkrajšem možnem času poskušale doseči stopnjo petih odstotkov, kolikor namenjajo "bolj bojevite" države, kot so Poljska in baltske države, torej tiste, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo.
V Natu si želijo, da bi do 5. junija letos objavili skupno izjavo, s katero bi svetu poslali sporočilo o enotnosti, podkrepljeno z okrepljenim oboroževanjem. Španija pa še vedno ni prepričana, da je pripravljena na ta korak, zaradi česar bi vlada Pedra Sáncheza – nehote, a dejansko – lahko blokirala celotno pobudo in s tem dodatno razjezila administracijo Donalda Trumpa, pišejo pri WSJ.
Notranji politični boj in "teoretična" grožnja Rusije
Španski socialisti in njihovi koalicijski partnerji se izogibajo tej temi, saj vedo, da jim na domačem terenu lahko prinese le škodo.
Španija je ena izmed držav, ki najmanj namenja za obrambo: leta 2024 je namenila le 1,3 odstotka svojega BDP-ja. Sánchez je obljubil, da bo že leta 2025 dosegel cilj dveh odstotkov, ki ga je Nato že zdavnaj navedel kot vodilo (prvotni rok za dosego tega cilja je bil 2029), vendar bo za uresničitev potreboval dodatnih 11 milijard evrov. Javnost, pričakovano, ni bila pretirano navdušena nad napovedanim načrtom.
Na eni strani je desnica, ki jo vodi vodja Ljudske stranke Alberto Núñez Feijóo, izkoristila priložnost, da očita premierju nenadno spremembo smeri in odstopanje od politike, napovedane v predvolilni kampanji. Medtem so volivci socialistov Sánchezu zamerili dejstvo, da bodo sredstva najverjetneje zagotovili iz socialnih programov, ki so v času naraščajoče grožnje ruske agresije prenehali biti absolutna prioriteta.
Španci namreč radi poudarjajo svojo zavezanost pacifizmu in dejstvo, da niso sodelovali niti v drugi svetovni vojni. Zato se jim zdi v največji možni meri nepredstavljivo, da bi jim kdorkoli kdaj resno vojaško zagrozil, še posebej zato, ker se nahajajo na polotoku in si delijo mejo s prijateljskima državama Portugalsko in Francijo. V tem kontekstu grožnjo Rusije jemljejo za "daljno in teoretično".
Diplomatska trenja in apel na sedež Nata
"Da, prišlo je do določenih trenj z mojim ameriškim kolegom Marcom Rubiem. Oba sva zelo jasno in nedvoumno izrazila svoja stališča, jaz pa sem poudaril, da menim, da je tudi nenadno povečanje do dveh odstotkov velik napor Španije in da bi to moralo zadostovati za dokazovanje naše zavezanosti Natu," je za lokalne medije dejal španski zunanji minister José Manuel Albares.
Madrid namreč nenehno poudarja, da njihovega nedvomnega prispevka k Natu, EU in ZN ni mogoče povzeti v kvantificirane tabele, zato apelirajo na Nato, naj prenehajo izgubljati čas z "nesmiselnimi razpravami o odstotkih" in se osredotočijo na "otipljive strateške načrte skupne obrambe".
