Redke zemlje je poimenovanje skupine kovin, katerih pridobivanje je precej zahtevno, a lahko zelo izboljšajo značilnosti nekaterih materialov, na primer magnetov. Uporabljajo se tudi pri izdelavi polprevodnikov. Ne gre za elemente, ki bi bili izredno redki, so pa najboljša nahajališča izredno borna, zato je potrebno predelati zelo veliko rude. Predelava rude je prav tako tehnično kompleksna, saj se vsi elementi v naravi nahajajo v obliki oksidov, katerih predelava zahteva dolge in okolju precej nevarne kemijske postopke.
Pogajalsko orodje Pekinga
Kitajska je vodilna dobaviteljica teh zemelj na svetu, ZDA pa so močno odvisne od njihovega uvoza. Po podatkih Financial Timesa Kitajska nadzoruje približno 70 odstotkov rudarjenja redkih zemelj, 90 odstotkov ločevanja in predelave ter 93 odstotkov proizvodnje zmogljivih magnetov, ki vsebujejo redke zemlje.
Peking je ob nedavnem trgovinskem konfliktu aprila že omejil izvoz redkih zemelj in magnetov, kar je po številnih informacijah pomembno prispevalo k temu, da je Washington pristal na premirje v trgovinski vojni. Tudi tokratno zaostrovanje omejitev časovno sovpada s trgovinskimi pogajanji med ZDA in Kitajsko. Konec meseca se bosta ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping srečala v Južni Koreji.
Kitajska se zgleduej po ZDA
Omejitve, ki jih je v četrtek napovedalo kitajsko ministrstvo za trgovino, bodo prvič ustvarile kitajsko različico ameriških tako imenovanih pravil tujih neposrednih izdelkov (US Foreign direct product rule), ki jih Washington uporablja predvsem proti kitajski polprevodniški industriji.
V skladu z njimi ZDA uvajajo režim sankcij proti tujim podjetjem, ki uporabljajo ameriške proizvode (bodisi kot komponente bodisi kot opremo v tovarnah), če ta podjetja poslujejo z entitetami, ki so primarna tarča ameriških ukrepov, kot je na primer kitsjski tehnološki velikan Huawei.
Kitajsko ministrstvo za trgovino je namreč predstavilo nova pravila, ki veljajo za širitev kitajskega tehničnega znanja na področju pridobivanja in predelave redkih zemelj, programske opreme ter tehničnih načrtov in dokumentacije za vzdrževanje in popravila. Ta del omejitev je torej usmerjen v oviranje razvoja industrije za pridobivanje teh elementov zunaj Kitajske.
Krepitev dodatnega nadzora se prvič nanaša tudi na izdelke, ki so izdelani v drugih državah, a obenem vsebujejo redke zemlje iz Kitajske ali so izdelani na podlagi postopkov, za katere patente držijo kitajska podjetja.
Drugi del ukrepov dodatno zaostruje izvoz redkih zemelj podjetjem v specifičnih industrijah, v prvi vrsti orožarski in polprevodniški industriji. V Pekingu so povedali, da bo večina izvoznih licenc za vojaške uporabnike zavrnjenih, izvoz proizvajalcem polprevodnikov in sorodne opreme pa bodo obravnavali za vsak primer posebej. Ukrepi so po besedah ministrstva za trgovino namenjeni preprečevanju »napačne uporabe redkih zemeljskih materialov v vojaškem in drugih občutljivih sektorjih«.
Ministrstvo je navedlo, da se bodo pravila postopoma začela izvajati od 1. decembra naprej.
Trgovinska vojna le na pavzi
ZDA in Kitajska so sicer v začetku meseca avgusta podaljšale trgovinsko premirje še za 90 dni. V tem času naj bi državi sklenili nov trgovinski dogovor ter se dogovorili tudi o redkih zemljah in čipih za umetno inteligenco.
Trump je aprila v okviru svoje ostre protekcionistične politike carine na uvoz kitajskega blaga v več korakih zvišal na 145 odstotkov, Peking pa je na to odgovoril z več zaporednimi dvigi carin do ravni 125 odstotkov. Državi sta nato maja dosegli dogovor o znižanju vzajemnih carin za 115 odstotnih točk, na 30 in 15 odstotkov, za obdobje 90 dni, kar sta od takrat večkrat podaljšali.
